Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.
8. novembra državljani ZDA niso izvolili prve ženske predsednice temveč predsednika, ki ga mnogi opisujejo kot nepredvidljivega, predvsem pa brez političnih izkušenj. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da izvolitev Trumpa predstavlja tveganje za odnose med Evropsko unijo in ZDA. “Izvoljenega predsednika bomo morali poučiti, kaj je Evropa in kako deluje,” ter dodal, da Američani po navadi nimajo nobenega interesa za Evropo.
Čeprav se EU in ZDA ne strinjata o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ostajata najpomembnejši in najzanesljivejši zaveznici. Njune zunanjepolitične vezi obstajajo že desetletja, kljub spremembam politične sestave in geostrateškim spremembam na obeh straneh. Bo tako tudi po izvolitvi Donalda Trumpa?
V preteklih mesecih je bilo slišati tudi o ideji skupne evropske vojske. Ali ima za to Evropa dovolj človeških in finančnih virov, predvsem pa ali Evropa premore dovolj političnega konsenza, dogovora, kaj bi s to vojsko počela? Ali to pomeni, da bi kljub evropski vojski obstajala še zveza NATO, ki vključuje večino evropskih držav in v katerem velja 5. člen washingtonskega sporazuma, ki ga je mogoče povzeti v kratki frazi “vsi za enega, eden za vse”? Kakšen je evropski odnos do varnosti Evrope?
Evropska unija in ZDA že od začetka leta 2014 tesno sodelujeta pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi njene vpletenosti v spopade v Ukrajini in zaradi priključitve ukrajinskih ozemelj. Prepoved uvoza blaga s Krima in iz Sevastopola bo veljala do junija prihodnje leto, gospodarske sankcije, usmerjene v izmenjave z Rusijo v določenih gospodarskih sektorjih, pa do konca prihodnjega januarja.
A tudi pri tem vprašanju Evropo skrbi Donald Trump in njegovo odkrito občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kako bodo predsedniške volitve v najvplivnejši državi na svetu spremenile trikotnik odnosov med Evropo, ZDA in Rusijo?
Izvolitev Trumpa pa je dala zanos tudi skrajni desnici v nekaterih evropskih državah. Bodo o prihodnosti Evrope (in Evropske unije) odločale volitve ali evropske institucije, ki jim kronično primanjkuje enotnih in hitrih stališč. Kakšna bo videti sodobna Evropa?
O tem smo v tretji tekmovalni oddaji govorili z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice. Prek telefonske zveze se nam je pridružil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa nadaljujemo na spletni aplikaciji Gymnasium.eu in izbiramo najboljšega spletnega debaterja.
Evropski poslanec Milan Zver o vprašanjih dijakov
Tema prihodnje oddaje bo varnost na spletu. O tem bosta svoje razmišljanje zagovarjali ekipi Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, na mobilni aplikaciji pa bodo z nami še dijaki Prometne šole Maribor, Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Gimnazije Antona Aškerca Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.
27 epizod
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo? Z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice bomo govorili o nedavni ameriški predsedniški kampanji, ki je odprla tudi precej vprašanj o odnosu, ki ga imajo ZDA do Evropske unije. Kako na drugi strani Atlantika gledajo na begunsko krizo – gre res le za evropsko breme? Kakšna bo nadaljnja skupna varnostna in obrambna politika? In kaj se bo zgodilo z zvezo NATO? V sredo ob 20h bo z nami tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa bomo po zaključeni tretji tekmovalni oddaji nadaljevali na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.
Tretja tekmovalna oddaja Gymnasium.eu prinaša razmislek o odnosu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.
8. novembra državljani ZDA niso izvolili prve ženske predsednice temveč predsednika, ki ga mnogi opisujejo kot nepredvidljivega, predvsem pa brez političnih izkušenj. Kako so se na izvolitev Donalda Trumpa, 45. ameriškega predsednika, odzvali evropski voditelji? Ali sestanek zunanjih ministrov evropske povezave po Trumpovi izvolitvi pomeni, da je čezatlantsko razmerje negotovo?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da izvolitev Trumpa predstavlja tveganje za odnose med Evropsko unijo in ZDA. “Izvoljenega predsednika bomo morali poučiti, kaj je Evropa in kako deluje,” ter dodal, da Američani po navadi nimajo nobenega interesa za Evropo.
Čeprav se EU in ZDA ne strinjata o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, ostajata najpomembnejši in najzanesljivejši zaveznici. Njune zunanjepolitične vezi obstajajo že desetletja, kljub spremembam politične sestave in geostrateškim spremembam na obeh straneh. Bo tako tudi po izvolitvi Donalda Trumpa?
V preteklih mesecih je bilo slišati tudi o ideji skupne evropske vojske. Ali ima za to Evropa dovolj človeških in finančnih virov, predvsem pa ali Evropa premore dovolj političnega konsenza, dogovora, kaj bi s to vojsko počela? Ali to pomeni, da bi kljub evropski vojski obstajala še zveza NATO, ki vključuje večino evropskih držav in v katerem velja 5. člen washingtonskega sporazuma, ki ga je mogoče povzeti v kratki frazi “vsi za enega, eden za vse”? Kakšen je evropski odnos do varnosti Evrope?
Evropska unija in ZDA že od začetka leta 2014 tesno sodelujeta pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi njene vpletenosti v spopade v Ukrajini in zaradi priključitve ukrajinskih ozemelj. Prepoved uvoza blaga s Krima in iz Sevastopola bo veljala do junija prihodnje leto, gospodarske sankcije, usmerjene v izmenjave z Rusijo v določenih gospodarskih sektorjih, pa do konca prihodnjega januarja.
A tudi pri tem vprašanju Evropo skrbi Donald Trump in njegovo odkrito občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kako bodo predsedniške volitve v najvplivnejši državi na svetu spremenile trikotnik odnosov med Evropo, ZDA in Rusijo?
Izvolitev Trumpa pa je dala zanos tudi skrajni desnici v nekaterih evropskih državah. Bodo o prihodnosti Evrope (in Evropske unije) odločale volitve ali evropske institucije, ki jim kronično primanjkuje enotnih in hitrih stališč. Kakšna bo videti sodobna Evropa?
O tem smo v tretji tekmovalni oddaji govorili z dijaki Šolskega centra Ljubljana, Gimnazije Antona Aškerca in dijaki Gimnazije Jesenice. Prek telefonske zveze se nam je pridružil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, debato pa nadaljujemo na spletni aplikaciji Gymnasium.eu in izbiramo najboljšega spletnega debaterja.
Evropski poslanec Milan Zver o vprašanjih dijakov
Tema prihodnje oddaje bo varnost na spletu. O tem bosta svoje razmišljanje zagovarjali ekipi Gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, na mobilni aplikaciji pa bodo z nami še dijaki Prometne šole Maribor, Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Gimnazije Antona Aškerca Šolskega centra Ljubljana in Gimnazije Jesenice.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Evropski poslanec Ivo Vajgl je komentiral vprašanja mladih, ki so mu jih zastavili v oddaji Gymnasium.eu o posledicah brexita.
Ekipi dijakov Prometne šole Maribor in Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje sta v Gymnasiumu.eu razpravljali o posledicah brexita in tem, ali lahko Britaniji sledi še kakšna država. Katera šola vas je bolj prepričala?
Prvo tekmovalno oddajo projekta Gymnasium.eu je spremljala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki problematiki evropske politike do beguncev sledi že ves čas, od kar je bila prvič izvoljena v Evropski parlament. Dijaki so ji v oddaji zastavili dve vprašanji, poklicali pa smo jo tudi po oddaji, da pove svoj vtis o oddaji in razmišljanju maldih o tej aktualni in pereči temi.
V prvi oddaji prvega kroga nove sezone Gymnasiuma.eu sta na temo begunske krize in njenega reševanja svoja mnenja in predloge predstavili ekipi Srednje trgovske in ekonomske šole Šolskega centra Nova Gorica in Srednje trgovske šole Ljubljana. Katera šola vas je s svojimi argumenti in idejami bolj prepričala in navdušila? Katera se bo uvrstila v drugi krog? Odločate vi, na mobilni aplikaciji Gymansium.eu in na spletnih straneh Prvega programa Radia Slovenija.
Radijska oddaja "Gymnasium.eu" je 60-minutna oddaja, ki poteka v živo v sredinem večernem terminu, med 20.00 in 21.00 na Prvem programu Radia Slovenija. V petnajstih tekmovalnih oddajah sodeluje 16 slovenskih srednjih šol oziroma ekip (trojk), ki razmišljajo o evropskih politikah. Osnovni namen je dvigniti zavedanje mladih o delovanju Evropskega parlamenta in jih vzpodbuditi k razmišljanju o evropskih temah, o katerih razpravlja tudi Evropski parlament. Mladi se naučijo razpravljati o - pogosto tudi kontroverznih temah - na vljuden in spoštljiv način, v skladu z demokratičnimi standardi, ki veljajo v Evropskem parlamentu. Z javnim nastopanjem in nastopanjem v živo mladi krepijo svojo samozavest, naučijo se, da svoje razmišljanje in argumente ustrezno oblikujejo. Osnovni namen in cilj tovrstne razprave je spodbujati aktivno državljanstvo, kritično razmišljanje mladih. Za dosego omenjenih ciljev dijaki nastopajo v skupini in raziščejo obe plati teme, o kateri razpravljajo. V oddajah sodelujejo evropskih poslanci, mladi jim zastavljajo konkretna vprašanja o temah, o katerih razpravlja Evropski parlament - tako se evropske politike približa ciljni skupini. Zmagovalna ekipa je nagrajena z udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu, vzporedno pa poteka tudi spletna debata - ob zaključku sezone je izbran tudi najboljši spletni debater. Oddaje Gymnasium.eu pripravljajo posamezni novinarji Prvega programa Radia Slovenija, tudi v sodelovanju s tujimi dopisniki, voditelji oddaj pa so Nadia Petauer, Špela Šebenik in Aleš Ogrin. Člani strokovne žirije so: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, novinarka in TV voditeljica Manica Janežič Ambrožič ter odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov