Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci smo že večkrat dokazali, da v trenutkih, ko je to treba, znamo stopiti skupaj. Predvsem se v zadnjih letih to izkaže pri različnih naravnih katastrofah, ki prizadanejo našo državo, veliko socialnega čuta pa znamo pokazati tudi ob zbiranju sredstev za socialno ogrožene. Zato se bomo v oddaji Hudo z mladimi prostovoljci iz Zveze tabornikov Slovenije spraševali, kaj nas Slovence dela dobrodelne in ali nam je ta čut privzgojen že v otroštvu. Obiskali in predstavili pa bomo tudi nekaj prostovoljskih organizacij. Med oddajo bomo poklicali tudi v Dobovo in preverili, kakšno je trenutno stanje glede prihodov beguncev v našo državo.
V oddaji Hudo smo govorili o temi, na področje katere mladi šele vstopate, in sicer o prostovoljstvu in dobrodelnosti med vami. Današnji slog življenja je razmere okoli nas pripeljal do te skrajnosti, da mnogi okoli nas potrebujejo pomoč. Še posebej se je to izkazalo med ekonomsko krizo, ki je prizadela Evropo in pri tem Slovenija ni bila izjema. A s svojimi dejanji smo Slovenci dokazali, da v trenutkih, ko je to potrebno, znamo stopiti skupaj in pomagati sočloveku, tako s finančnimi kot materialnimi sredstvi. Mnogo ur prostovoljnega dela pa prostovoljci med nami vložite tudi v odpravljanje posledic naravnih nesreč širših razsežnosti, ki so v zadnjem času žal postale kar nekakšna stalnica naših življenj. In tudi mladi ste pri tej pomoči seveda nepogrešljivi. Prostovoljstvo in dobrodelnost pa se ne kažeta le pri tovrstnih dogodkih, namreč aktivni ste že, če pomagate starejšim, medgeneracijsko sodelovanje je danes pri nas že zelo razvito, zelo radi pa zagotovo priskočite na pomoč tudi svojim sošolkam in sošolcem, če ti potrebujejo vašo učno ali pa kakršnokoli drugačno pomoč. In ta pomoč tistemu, ki jo dobi, zelo veliko pomeni. In na področju prostovoljnega dela in dobrodelnosti so zelo aktivni tudi mladi predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, ki smo jih danes povabili medse v studio. Z nami so bili Jona Dežman, Nuša Grenc, obe iz Rašiškega rodu, Nina Kuharič iz rodu Bičkova skala in Nik Žnidaršič iz rodu Močvirski tulipani. Naš pogovor smo začeli z naštevanjem prostovoljskih akcij, pri katerih so že sodelovali.
Prostovoljstvo je poslanstvo, katerega mora vsak posameznik najprej začutiti v sebi. Ko ga, nato to delo vedno opravlja z veseljem. Dobro se z dobrim vrača, so dejali naši sogovorniki. Ko vidijo situacijo, ko nekdo potrebuje pomoč, so zelo hitro pripravljeni pomagati.
Kot taborniki so se Jona, Nuša, Nina in Nik s prostovoljnim delom srečali že zelo zgodaj. Povedali so tudi, iz katerih rodov prihajajo in kako se spominjajo svoje prve akcije na terenu.
Prostovoljec ne more postati kar vsak. Treba se je zavedati, da je v tovrstno udejstvovanje potrebno vložiti veliko truda in marsikdaj iti tudi čez samega sebe. Če je posameznik pripravljen narediti ta korak, lahko začne razmišljati o izbiri humanitarne organizacije, ki se ji bi želel pridružiti.
Med oddajo smo kar nekajkrat izpostavili, da človeku prostovoljstvo da zares veliko. Mladi pravijo, da na akcijah, ki se jih udeležujejo, dobijo mnogo več, kot pa dajo. In še občutek sreče jih po akcijah spremlja še dolgo časa. Lepa stran prostovoljstva pa je poleg pomoči drugemu tudi ta, da se ob delu stkejo mnoga prijateljstva, ki trajajo zelo dolgo. In najlepše pri tem je to, da veš, da se na takega človeka, ki pomaga drugim, lahko zaneseš tudi sam.
V zadnjih mesecih smo bili tudi v Sloveniji priče begunski krizi. Zato smo med oddajo poklicali na železniško postajo v Dobovi, ki je bila in je glavna točka prihoda beguncev v našo državo. Pogovarjali smo se s prostovoljko Humanitarnega društva Adra Slovenija Simono Potočar, ki nam je opisala, kakšne so tam trenutne razmere.
Tabornike v naslednjih dneh in tednih čaka kar nekaj prostovoljnega dela. In kot pravijo, že komaj čakajo, da poprimejo zanj.
822 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Slovenci smo že večkrat dokazali, da v trenutkih, ko je to treba, znamo stopiti skupaj. Predvsem se v zadnjih letih to izkaže pri različnih naravnih katastrofah, ki prizadanejo našo državo, veliko socialnega čuta pa znamo pokazati tudi ob zbiranju sredstev za socialno ogrožene. Zato se bomo v oddaji Hudo z mladimi prostovoljci iz Zveze tabornikov Slovenije spraševali, kaj nas Slovence dela dobrodelne in ali nam je ta čut privzgojen že v otroštvu. Obiskali in predstavili pa bomo tudi nekaj prostovoljskih organizacij. Med oddajo bomo poklicali tudi v Dobovo in preverili, kakšno je trenutno stanje glede prihodov beguncev v našo državo.
V oddaji Hudo smo govorili o temi, na področje katere mladi šele vstopate, in sicer o prostovoljstvu in dobrodelnosti med vami. Današnji slog življenja je razmere okoli nas pripeljal do te skrajnosti, da mnogi okoli nas potrebujejo pomoč. Še posebej se je to izkazalo med ekonomsko krizo, ki je prizadela Evropo in pri tem Slovenija ni bila izjema. A s svojimi dejanji smo Slovenci dokazali, da v trenutkih, ko je to potrebno, znamo stopiti skupaj in pomagati sočloveku, tako s finančnimi kot materialnimi sredstvi. Mnogo ur prostovoljnega dela pa prostovoljci med nami vložite tudi v odpravljanje posledic naravnih nesreč širših razsežnosti, ki so v zadnjem času žal postale kar nekakšna stalnica naših življenj. In tudi mladi ste pri tej pomoči seveda nepogrešljivi. Prostovoljstvo in dobrodelnost pa se ne kažeta le pri tovrstnih dogodkih, namreč aktivni ste že, če pomagate starejšim, medgeneracijsko sodelovanje je danes pri nas že zelo razvito, zelo radi pa zagotovo priskočite na pomoč tudi svojim sošolkam in sošolcem, če ti potrebujejo vašo učno ali pa kakršnokoli drugačno pomoč. In ta pomoč tistemu, ki jo dobi, zelo veliko pomeni. In na področju prostovoljnega dela in dobrodelnosti so zelo aktivni tudi mladi predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, ki smo jih danes povabili medse v studio. Z nami so bili Jona Dežman, Nuša Grenc, obe iz Rašiškega rodu, Nina Kuharič iz rodu Bičkova skala in Nik Žnidaršič iz rodu Močvirski tulipani. Naš pogovor smo začeli z naštevanjem prostovoljskih akcij, pri katerih so že sodelovali.
Prostovoljstvo je poslanstvo, katerega mora vsak posameznik najprej začutiti v sebi. Ko ga, nato to delo vedno opravlja z veseljem. Dobro se z dobrim vrača, so dejali naši sogovorniki. Ko vidijo situacijo, ko nekdo potrebuje pomoč, so zelo hitro pripravljeni pomagati.
Kot taborniki so se Jona, Nuša, Nina in Nik s prostovoljnim delom srečali že zelo zgodaj. Povedali so tudi, iz katerih rodov prihajajo in kako se spominjajo svoje prve akcije na terenu.
Prostovoljec ne more postati kar vsak. Treba se je zavedati, da je v tovrstno udejstvovanje potrebno vložiti veliko truda in marsikdaj iti tudi čez samega sebe. Če je posameznik pripravljen narediti ta korak, lahko začne razmišljati o izbiri humanitarne organizacije, ki se ji bi želel pridružiti.
Med oddajo smo kar nekajkrat izpostavili, da človeku prostovoljstvo da zares veliko. Mladi pravijo, da na akcijah, ki se jih udeležujejo, dobijo mnogo več, kot pa dajo. In še občutek sreče jih po akcijah spremlja še dolgo časa. Lepa stran prostovoljstva pa je poleg pomoči drugemu tudi ta, da se ob delu stkejo mnoga prijateljstva, ki trajajo zelo dolgo. In najlepše pri tem je to, da veš, da se na takega človeka, ki pomaga drugim, lahko zaneseš tudi sam.
V zadnjih mesecih smo bili tudi v Sloveniji priče begunski krizi. Zato smo med oddajo poklicali na železniško postajo v Dobovi, ki je bila in je glavna točka prihoda beguncev v našo državo. Pogovarjali smo se s prostovoljko Humanitarnega društva Adra Slovenija Simono Potočar, ki nam je opisala, kakšne so tam trenutne razmere.
Tabornike v naslednjih dneh in tednih čaka kar nekaj prostovoljnega dela. In kot pravijo, že komaj čakajo, da poprimejo zanj.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
V zadnji oddaji leta 2023 smo se družili z udeleženci otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pretresli so dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali življenja mladih. Kateri so bili in kaj vse bi želeli spremeniti, če bi imeli to moč, so predstavili v oddaji Hudo.
V božično obarvani oddaji Hudo! smo z mladimi odkrivali, kako praznujejo božič doma. Potem pa smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani ter v rehabilitacijski center Soča ter poslušali tiste mlade, ki morajo zaradi zdravstvenih težav božič preživeti v bolnišnici. Za vse mlade poslušalce pa smo pripravili tudi praznični kviz in kup lepih nagrad. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.
Tokrat je Liana Buršič gostila učence z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Franja Goloba Prevalje, nagrajence letošnjega natečaja Centra arhitekture Slovenije - Vseslovenski dan habitata na temo - Trg: prostor dogajanja?, ki nagovarja mlade, da začnejo razmišljati o svojem kraju bivanja in prostorih za druženje, ki jih ta ponuja ter kako ta skupni prostor izboljšati. Z nami so bili: Max Markovič, Anja Anžlovar, Iva Dremelj, Lena Bivšek, Tjaša Vogrin, Neža Sušnik, Urša Burja ter arhitektka Tina Silič, vodja projektov programa Igriva arhitektura.
Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.
Oddaja Hudo se je v živo oglasila z Osnovne šole Orehek Kranj, kjer smo se udeležili 11. festivala naše prihodnosti. Mladi so nas popeljali skozi številne delavnice, ki so jih tam pripravili zanje, povedali so tudi, kako vidijo svojo prihodnost in kakšen je na poti proti uspehu pomen pridobivanja novih znanj. Pogovarjali smo se tudi z Nikom Škrlecem in drugimi zanimivimi gosti.
Kako se počutite? Kako premagujete stres, stiske, jezo in kaj naredite, če stvari ne grejo po vaših željah? O duševnem zdravju mladih smo se pogovarjali z mladimi novinarji s I. OŠ Celje in njihovimi sogovorniki, tam smo namreč izpeljali radijske novinarske delavnice. Na šoli smo posneli psihoterapevta Luko Agreža, svetovalni delavki in učiteljico na šoli, učence razredne in predmetne stopnje, z nami pa so svoja razmišljanja in izkušnje delli tudi mladi novinarji: Tara, Tinkara, Adin, Boris, Denis in Tjan.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila mlade nogometaše in nogometašico, ki žogobrcarske veščine trenirajo že od svojega 7. leta in so člani Nogometnega kluba Zarica Kranj. V studiu 1. programa Radia Slovenija so bili četrto, šesto in sedmošolci Ažbe Varl, Taris Bilanović, Nace Jenkole, Tim Ziherl, Nejc Robnik, Benjamin Sefić, Dunja Majkić in njihov trener ter nekdanji nogometni reprezentant Dejan Robnik.
V tokratnem Hudo! smo predstavljali že 17. filmski festival ZOOM, ki ga prireja Pionirski dom. Na festivalu si bodo mladi lahko ogledali filme mladih ustvarjalcev z vsega sveta in se preizkusili v raznih delavnicah. Prav tako pa smo spregovorili o minulem festivalu Kinotrip in pribljižajočem se Ljubljanskem filmskem festivalu. Z mladimi smo v oddaji ugotavljali, kako film sploh nastane in kako pripraviti dober festival.
V oddaji Hudo smo pogovor namenili dnevu RTV Slovenija. Z učenci iz osnovne Šole Danile Kumar in udeleženci novinarskega krožka smo se pozanimali, kako nastane radijska oddaja. Vprašali smo se, kdo je lahko novinar in skupaj odvodili oddajo Hudo.
Tokrat je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila učence izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, ki je letošnja Naj kulturna šola v Sloveniji. S čim so si prislužili ta dragoceni naziv pa lahko slišite v debati s sedmo, osmo in devetošolci Matijo Grbec Bonaco, Renejem Vukom, Ahmedino Hafizović, Ester Charpentier, Nino Kuthe in učiteljicami ter mentoricami Ano Dobrinčič Orbanič, Klariso Hrvatin in Deano Protner.
Z nami so bile novinarke z OŠ Planina pri Sevnici. Na njihovi šoli smo izpeljali novinarske delavnice, v okviru katerih so pred mikrofon povabili sokrajane, ki veliko vedo o življenju v kraju nekoč in danes, o jeseni in medgeneracijskem sodelovanju, vsi skupaj pa so nam predstavili tudi njihovo tracicionalno jesensko prireditev Tetka Jesen.
Oddaja Hudo je bila obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami so bili člani Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru so predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili so tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali ste lahko še, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.
Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.
Gasilci in gasilke, člani več kot 100 let starega Prostovoljnega gasilskega društva Predoslje so tudi mladinski državni prvaki v gasilski orientaciji, predvsem pa druščina mladih ljudi, ki radi pomagajo, sodelujejo in se družijo ter zraven učijo vrlin za življenje. Liana Buršič je v tokratnem Hudo!ju gostila Ožbeja Balantiča, Tjana Borovnico, Tjaša Borovnico, Manco Korenjak, Nežo Balantič, Andraža Korenjaka, Meto Korenjak in njihovega podpoveljnika Gašperja Pogačarja.
Nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom in 8. oktobrom, katerega cilj je predvsem promocija projektov za spodbujanje branja in bralne pismenosti ter medgeneracijsko branje. Predvsem pa želijo mladim približati literaturo. Zato smo tudi oddajo Hudo namenili branju. Z mladimi bralkami in bralci smo odkrivali njihov pogled na svet literature in iskali odgovore na vprašanje, kako branje približati vrstnikom.
V studiu so se nam pridružile uspešne mlade pevke iz okolice Maribora. Iza, Lara in Katarina že kar nekaj let obiskujejo glasbeno šolo Orfeus, poučuje pa jih Sergej Rupreht, ki se je v oddajo oglasil na daljavo. O tem, kako se naučiti pravilne tehnike petja, kako v glasbo preliti čim več sebe in kako pomembna je pri petju zgodba, pa boste izvedeli po kliku na modri gumb.
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje Jamboree. Mladi se povežejo med izvajanjem atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa – osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna različnost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Čeprav se zdi, da gre za zabavo, je Jamboree mnogo več, saj nudi mladim priložnost za nova znanja, debato in razvoj dejavnosti, ki jih pozneje izvajajo v lokalnem okolju in skupnosti. Letos je ta potekal v Južini Koreji. Z mladimi udeleženci smo tako odkrivali, kaj vse se jim je na Jamboreeju 23 zgodilo. Od vročinskega vala, pa vse do tajfuna.
Neveljaven email naslov