Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in skušali ugotoviti, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. V studiu so se nam pridružili Neža, Gal in Martin z OŠ Poljane, Jona z OŠ Pirniče in učiteljica Mojca Velušček z OŠ Šmartno pod Šmarno goro. Povedali so, da vseh ocen kljub bližajoči se konferenci, še zdaleč nimajo zaključenih.
“Še kar nekaj prostovoljcev je za spraševanje.”
Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da jo je težko ohranjati, saj je vsak učenec edinstven. Arjana, Blažka, Miha, Matic, Nil in Filip z Osnovne šole Poljane o tem razmišljajo tako:
“Učitelji ne delajo tega nalašč, ko koga ocenijo nepravično.”
Učiteljica Mojca Velušček, ki sedaj uči Nemščino, Računalništvo in Vzgojo za medije, je svojo pot za katedrom začela pred trinajstimi leti.
“Najbolj me je presenetilo, ko mi je eden od učencev prinesel karikaturo s palico – nisem vedela, da sem tako stroga.”
Jona, Neža, Gal in Martin so se sicer strinjali, da kdaj z oceno niso najbolj zadovoljni, a se zato drugič bolj pripravijo, vzamejo dalj časa za učenje in so potem uspešnejši. Kdaj pa kdaj pa se zgodi, da kakšen od sošolcev in sošolk v svoje nezadovoljstvo z oceno vključi tudi starše.
“Starši z vmešavanjem vse pokvarijo in potem se lahko tako kakšnemu učitelju tudi zameriš.”
Da so ocene dobre, takrat ko se dobro pripraviš in vse naučiš, je jasno, a včasih kakšen plonk listek vseeno pride prav.
“Točno moraš vedeti, pri katerih učiteljih lahko uporabiš plonk listek.”
Tudi učiteljica Mojca ima s plonk listi posebno zgodbo.
Z vsakim dežjem posije sonce in še tako slabo slabo oceno se da z malo dobre volje in truda popraviti. Dobre ocene in uspešen konec konference želimo vsem šolarjem.
812 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in ugotavljali, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da je pogosto težko ohranjati pravičnost med učenci. Vsak učenec je nekaj posebnega, drugačen kot ostali, ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba sprejeti. In prav ta drugačnost je tista, ki včasih vpliva na poučevanje in dojemanje učenca kot posameznika. Voditeljici Tadeji Bizilj so se v studiu pridružili osnovnošolci in učiteljica, svoje mnenje prek telefona pa dodali tudi poslušalci
Dva tedna pred prvo konferenco smo pogledali v šolske redovalnice in skušali ugotoviti, ali je ocenjevanje v šolah pravično ali ne. V studiu so se nam pridružili Neža, Gal in Martin z OŠ Poljane, Jona z OŠ Pirniče in učiteljica Mojca Velušček z OŠ Šmartno pod Šmarno goro. Povedali so, da vseh ocen kljub bližajoči se konferenci, še zdaleč nimajo zaključenih.
“Še kar nekaj prostovoljcev je za spraševanje.”
Raziskave kažejo, da dajejo učitelji dekletom višje ocene kot fantom, saj je ocena v slovenski šoli še vedno tudi sredstvo discipliniranja. Pravičnost bi morala biti ena izmed pomembnejših sestavin osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa se moramo zavedati, da jo je težko ohranjati, saj je vsak učenec edinstven. Arjana, Blažka, Miha, Matic, Nil in Filip z Osnovne šole Poljane o tem razmišljajo tako:
“Učitelji ne delajo tega nalašč, ko koga ocenijo nepravično.”
Učiteljica Mojca Velušček, ki sedaj uči Nemščino, Računalništvo in Vzgojo za medije, je svojo pot za katedrom začela pred trinajstimi leti.
“Najbolj me je presenetilo, ko mi je eden od učencev prinesel karikaturo s palico – nisem vedela, da sem tako stroga.”
Jona, Neža, Gal in Martin so se sicer strinjali, da kdaj z oceno niso najbolj zadovoljni, a se zato drugič bolj pripravijo, vzamejo dalj časa za učenje in so potem uspešnejši. Kdaj pa kdaj pa se zgodi, da kakšen od sošolcev in sošolk v svoje nezadovoljstvo z oceno vključi tudi starše.
“Starši z vmešavanjem vse pokvarijo in potem se lahko tako kakšnemu učitelju tudi zameriš.”
Da so ocene dobre, takrat ko se dobro pripraviš in vse naučiš, je jasno, a včasih kakšen plonk listek vseeno pride prav.
“Točno moraš vedeti, pri katerih učiteljih lahko uporabiš plonk listek.”
Tudi učiteljica Mojca ima s plonk listi posebno zgodbo.
Z vsakim dežjem posije sonce in še tako slabo slabo oceno se da z malo dobre volje in truda popraviti. Dobre ocene in uspešen konec konference želimo vsem šolarjem.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Z mladimi iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana smo se odpravili na turistično-novinarski tabor v Italijo. Prehodili smo ulice Firenc, se ustavili v Raveni, občudovali razgled iz San Marina in gledali sončni zahod na plaži Riminija. Vtise s poti slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo pripravlja Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi sprehodili po SNG Drama Ljubljana in spoznali tamkajšnje poklice. Ponavadi vidimo na odru le igralce – a kdo vse se skriva zadaj za zaveso med predstavo in kdo vse poskrbi za to, da predstava teče nemoteno od začetka do konca …? Kakšno je delo dramaturga, kje sedi med predstavo tonski mojster in zakaj mora šepetalka dobro poznati vsako besedo v besedilu? Odgovore slišite v soboto po 9. uri na Prvem. Vodi Tadeja Bizilj.
Navdušenje nad muzikali v Sloveniji še ne pojenja! Spremeniva svet je najstniški muzikal, ki govori o vsakodnevnih težavah tega obdobja, izzivih šole ter prvih romantičnih zardevanjih. Bodite z nami to soboto, ko bo z nami izvajalska zasedba z OŠ Škofljica in avtor glasbe, skladatelj Pavel Dolenc. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V glasbenem uredništvu in uredništvu za otroško glasbo 1. programa Radia Slovenija so skupaj z Otroškim pevskim zborom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ustvarili novo otroško kantato Kje je Tina?. Želja o naročilu in izvedbi obsežnejšega glasbeno–scenskega dela za otroke je na Prvem živela in se razvijala že dlje časa. Besedilo in zgodbo kantate so zaupali Barbari Gregorič Gorenc, ki je s projektom Violinček kot avtorica različnih kompleksnejših otroških in mladinskih besedil že prej uspešno sodelovala s Prvim. Skladatelj projekta je Matevž Goršič, ki je v zadnjih dveh zgoščenkah Violinček zelo izpilil svoj glasbeni in aranžerski slog. Besedilna predloga oziroma scenarij je nastajal v sodelovanju med avtorico, skladateljem in urednikom. Režiser kantate je Klemen Markovčič, ilustracije pa je prispevala Andreja Gregorič. Kantata bo premierno izvedena 23. aprila ob 19.30 v Slovenski filharmoniji. Med izvajalci bodo pevke in pevci Otroškega pevskega zbora ter glasbenice in glasbeniki simfonikov RTV Slovenija. Projekt je dirigentsko prevzela zborovodkinja radijskega otroškega pevskega zbora, Anka Jazbec. Vstop bo prost. Več o kantati slišite v tokratni oddaji Hudo!
Toplejši pomladni dnevi vabijo ven na svež zrak, toda številni najstniki prosti čas raje preživijo v svoji sobi z računalnikom pred seboj ali telefonom v roki. Mladi novinarji iz Logatca bodo tokrat ugotavljali, za kaj vse je ukvarjanje s športom dobro in koristno, pred mikrofon so povabili tudi znanega športnika in mlade, ki si življenja brez športa sploh ne predstavljajo več. Vodi Tadeja Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V studiu so se nam pridružili šolarji, ki obiskujejo delavnice z naslovom Ko bom velik, na katerih krepijo samozavest, se učijo samostojnosti in premagujejo strah in tremo. Naši gosti so bili Vanja, Martin, Julija, patricija, Inja, Sofija, Lejla, Fiona in Kiara ter Irena Kuntarič Žibert iz Zavoda Neva. Slišali smo tudi mlade iz Nabrežine blizu Trsta – kateri je njihov najljubši šolski predmet, s čim se ukvarjajo v prostem času, kaj jih veseli in kako razmišljajo o jeziku – vse to v tokratni oddaji Hudo!.
Smučarski poleti so bili glavna tema pogovora tudi v oddaji Hudo. V studiu so bili z nami skakalke in skakalci Smučarskega skakalnega kluba Ilirija, pred začetkom prve serije poletov so se nam v živo iz Planice oglasili naši novinarski kolegi, pripravili pa smo še kup drugih zanimivosti o smučarskem letenju in skakanju.
Osebnost je tisto kar smo, samopodoba pa je naša predstava o tem, kaj smo. Z drugimi besedami: samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe, množica odnosov, ki jih posameznik – zavestno ali nezavedno – vzpostavlja do samega sebe. Samopodoba je sklop zaznav, misli in predstav o sebi, o tem, kdo in kaj smo. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Samopodoba se sicer nanaša na osebnost, saj pomeni človekovo zrcaljenje osebnosti – njenih telesnih, vedenjskih in duševnih vidikov. O samopodobi bodo v tokratni oddaji Hudo! razmišljali mladi novinarji z Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka. Oddajo je vodila Tadeja Bizilj.
Na Osnovni šoli Orehek Kranj je to soboto že sedmo leto potekalo srečanje gorenjskih osnovnošolcev, ki so posebej radovedni in ustvarjalni. Učitelji in drugi mentorji bodo za učence pripravili inovativne delavnice, v katerih so po svojih interesih sodelovali učenci. Raziskovali so svet pod mikroskopom, izdelovali zapestnice in reliefne karte, odkrivali svet žuželk, spoznavali čare grške in kitajske umetnosti in še marsikaj drugega. Tam je bila tudi ekipa Prvega programa – več pa v posnetku oddaje!
Z našim gostom, mladim in uspešnim ter vsem dobro poznanim igralcem in mladimi bomo ugotavljali, koliko se ljudje v resnici pretvarjamo in kakšne maske si nadenemo v našem vsakdanu. Ali mladostniki na račun tega, da dobijo boljšo oceno ali kakšen evro žepnine več, kdaj tudi izkrivijo resnico? Kaj pa odrasli - so njihove vloge prijaznih sosedov, nepravičnih učiteljev in strogih staršev kdaj tudi zaigrane? Izvedeli bomo tudi, kakšno je zares delo igralcev – kako se vživijo v številne različne vloge in spoprimejo z izzivi na odru. Pripravlja in vodi Tadeja Bizilj
Potovanja po svetu širijo obzorja in izobražujejo, mnogokrat pa tudi rušijo stereotipe, ki veljajo za nekatera območja. Po svetu smo se odpravili z družino, ki je prepotovala že dobršen del našega planeta. Predstavili so vam države, ki so jih obiskali in ponudili tudi veliko nasvetov, kako se kot družina odpraviti na pot.
Takole na pamet bi rekli, da najstnike težko kdo prepriča za sopihanje v hrib in da se držijo le postelje, kavča, najraje pa telefona in računalnika. Toda na Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica to ne drži. Mentorica Mojca Brezovec že 15. leto uspešno vodi planinski krožek, število mladih planincev pa iz leta v leto narašča. Letos k planincem hodi že vsak peti učenec šole, tako da avtobus na planinskih izletih že poka po šivih. Mladi novinarji so pred mikrofon povabili mlade planinke, mentorico planinskega krožka in dva izjemna človeka, Jasno in Andreja Pečjaka, ki nam bosta povedala več o lednem plezanju. Pogovore slišite v soboto po 9h!
V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi sprehodili po SNG Drama Ljubljana. Izvedeli bomo, kakšno je delo dramaturgov, koliko časa pred predstavo maskerka ureja igralce. Kako se igralec na odru pripravi do joka in kako se nauči žonglirati. Kakšna je obvezna oprema šepetalke in kje se skriva med predstavo? Kaj vse sodi med rekvizite in kaj naredi kostumografinja, če se kostum sredi predstave uniči …? Odgovore slišite v soboto po 9. uri na Prvem.
Smučanju smo ob Zlati lisici pozornost namenili tudi v oddaji Hudo. V studiu so bili z nami mladi smučarji Smučarskega društva Novinar, slišite lahko pogovora s Štefanom Hdalinom in Ilko Štuhec, ki sta za mlade smučarje podala tudi nekaj nasvetov za boljši trening, v živo z mariborskega prizorišča pa se nam je javila naša novinarska ekipa. Za smo pripravili še super nagrado.
Ptice so najbolj priljubljena skupina živali, ki navdušujejo ljudi po vsem svetu pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ta teden organizira akcijo “Ptice okoli nas” in s tem poskuša nagovoriti slehernika med nami, da si vzame pol ure na dan, jih opazuje, beleži, fotografira in potem svoja opažanja sporoči društvu. S tem želijo nas vse spodbuditi k boljšemu zavedanju narave in spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Ptice srečujemo vsakodnevno. Pritegnejo nas s svojim oglašanjem, videzom in sposobnostjo, ki jim jo že od nekdaj zavidamo – letenjem. Kot simboli v kulturi, umetnosti in religiji igrajo pomembno vlogo v večini človeških kultur. Ko postanemo nanje pozornejši, se začnemo spraševati, ali jih sploh poznamo. Zanima nas, kako živijo, s čim se hranijo, kje gnezdijo. Velikokrat ne vemo, kako naj jih opazujemo, ne da bi jih vznemirjali, in kako naj jim pomagamo, ne da bi jim naredili več škode kot koristi. No, za te odgovore sta bila danes v oddaji z nami gosta, strokovnjaka: doc. dr. Al Vrezec, biolog, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter Ivan Esenko, naravovarstvenik, pubicist, fotograf, čebelar, ljubitelj in opazovalec ptic iz ljubljanskega ZOO-ja. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Neveljaven email naslov