Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
827 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Več o onesnaženosti oceanov, o problemu plavajoče plastike in skoraj nevidne mikroplastike pa boste izvedeli v tokratni oddaji Hudo! Bodite z nami, v soboto med deveto in deseto na Prvem.
Kar 70 % Zemljine površine prekrivajo oceani in morja. Pravijo, da naš modri planet nosi napačno ime. Ocean (namesto Zemlja) bi bilo tako veliko primernejše ime. V moderni zgodovini pa so oceani postali, na žalost, tudi največja svetovna smetišča. Gotovo ste že slišali za t.i. otok smeti? Največji je v Pacifiku, ki je zrasel že na velikost Evrope. Najbrž pa niste vedeli, da so otoki odpadkov začeli nastajati tudi v Jadranskem morju.
Na Inštitutu za vode Republike Slovenije spremljajo stanje v naših morjih in na obalah. Ugotovili so, da so na slovenskih obalah najpogostejši onesnaževalci cigaretni ogorki, ki jih ljudje puščajo na plažah in koščki plastike, stekla in keramike. Na drugem mestu pa so drugi plastični izdelki, kot so plastenke in ostala embalaža ter zamaški. Takim odpadkom pravimo makroplastika. Želve pogosto zamenjujejo plastične vrečke za meduze. Ko jih pojejo, se jim zamaši prebavni trakt in ker ne čutijo lakote, poginejo od podhranjenosti. Tudi sesalci in ptice se pogosto zapletejo ali zastrupijo s plastiko.
V zadnjem času pa raziskovalci morskih voda ugotavljajo, da je vedno večji problem tudi t.i. mikroplastika, ta se skriva v mnogih kozmetičnih izdelkih (še posebno so problematični pilingi in zobne paste), oblačilih za šport, kot so npr. windstoperji in pralnih praških. Gre za delce manjše od petih milimetrov, ki se usedajo na morsko dno ali pa plavijo v vodi ter povzročajo velike preglavice ribam in drugim morskih živalim. Ti majceni delci plastike se po zaužitju namreč nabirajo v prebavnem traku živali. Ko večja riba ali kakšna druga žival, poje manjšo ribo, z njo poje tudi plastiko in tako se krog zastrupljanja širi naprej po prehranjevalni verigi. Mikroplastika pa v telesu sprošča veliko zdravju škodljivih snovi, ki med drugim povzročajo tudi rakava obolenja.
Če želite, da bo morje ostalo čim bolj čisto in če si ne želite deliti plaže z nesnago, se držite naslednjih načel:
1. V trgovini poskušamo izbirati izdelke, ki ne vsebujejo plastike.
2. Vse odpadke doma in drugje pravilno ločujemo
3. Kar smo v naravo prinesli, s seboj tudi odnesemo
4. Znanje, ki ste ga v oddaji pridobili širite naprej in opozarjate druge na problem onesnaževanja
5. Ne mečite plastičnih stvari v odtoke in v školjke, ker bodo pristale v rekah in morjih.
6. Ne kupujte kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikro delce plastike. Naredite si raje naraven piling.
Več boste izvedeli v posnetku oddaje, če pa bi radi zadevo še bolj podrobno raziskali, si oglejte slovenski dokumentarni film Plastic fantastic:
Še več informacij pa boste našli na spodnjih povezavah:
Spletna stran Inštituta za vode Republike Slovenije: http://www.izvrs.si
Spletna stran projekta DeFishGear: http://www.defishgear.net/
DeFishGear Youtube channel: https://www.youtube.com/channel/UC_9waB-DfrK0vz2ZkNdXrpA
DeFishgear Facebook stran: https://www.facebook.com/defishgear/
Marine litterwatch aplikacija (citizen science): http://www.eea.europa.eu/themes/coast_sea/marine-litterwatch
Mobilna aplikacija za spremljanje morskih odpadkov (prenese se jo lahko z Google Play):https://play.google.com/store/apps/details?id=com.litterwatch
Druga šola, na kateri smo izpeljali radijske novinarske delavnice, je Osnovna šola Matije Čopa Kranj, v oddaji pa smo z učenci govorili o sladkorni bolezni. Kakšno je življenje mladostnika s to boleznijo? Za kakšno bolezen sploh gre in kako se razlikujeta prvi in drugi tip te bolezni, je učencem razložil dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Mladi lahko že v osnovni šoli širijo svoje znanje in zanimanja prek različnih dejavnosti, ki jim jih ponudi njihova šola, pa tudi druge kulturne in športne ustanove. Z mladimi z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični smo se v oddaji Hudo! pogovarjali, v katere dejavnosti so vključeni in katere obšolske dejavnosti obiskujejo. Razmišljali smo tudi o tem, kako usklajevati šolo in obšolske aktivnosti in čemu mladi namenjajo svoj prosti čas.
V oddaji Hudo smo se družili z mladimi radijskimi navdušenci iz OŠ Danile Kumar v Ljubljani. In zakaj ravno radio? 28. oktobra 1928 je začel uradno oddajati prvi radio na Slovenskem, Radio Ljubljana, zato tokrat gostimo mlade novinarje, ki nam bodo povedali, zakaj je radio sploh pomemben v tem digitalnem svetu, zakaj jim je všeč in ali imajo kaj treme, ko nastopajo na radiu.
Mladost na burji je projekt, v katerega se lahko vključijo osnovne šole v občini Ajdovščina. V oddaji Hudo! smo se družili z osmošolkami z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, s katerimi smo se pogovarjali o tem, kaj pravzaprav projekt Mladost na burji je, katerih aktivnosti vse se dekleta v sklopu projekta udeležujejo in zakaj so se odločila, da vsako leto znova sodelujejo pri projektu.
V Hudoju se začenja nova sezona radijskih novinarskih delavnic! Prva šola, na kateri je bila ekipa Programa za mlade, je Osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica. V oddaji želijo mladi novinarji predstaviti svoj kraj, ki je znan po čokoladi, lectovih srcih in medu, pa po glasbi, športu in kulturi. Pred mikrofon so povabili lastnico čokoladnice, ravnatelja, čebelarja in mlade športnike. Ali je Radovljica bolj kulturno ali bolj športno središče pa presodite sami!
V oddaji Hudo smo praznovali Teden otroka in pogovor namenili letošnji temi, ki je Otrok, nepopisan list. Otroški parlamentarci Zveze prijateljev mladine Slovenije so predstavili, kaj jim pomeni, da jih družba vidi kot nepopisan list, koliko sami oblikujejo svoje cilje in kakšna je pri tem vloga okolice. Iskali smo tudi vzporednice med otroštvom nekoč in danes.
Izdelava satnic, žičenje, čiščenje čebelnjaka in okolice, točenje medu, izdelava sveč iz voska, vse to in še veliko več počnejo mladi čebelarji v šolskem čebelarskem krožku in lastnem čebelnjaku OŠ Podbočje, kjer so tudi samoodskrbni, kar se medu tiče. Za dragoceno debato in predajo znanj o čebelah in čebeljih izdelkih je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila Nežo Masnik, Jakoba Škulja, Mijo Jarkovič, Anjo Kuntarič, Amelino Macanović, Marka Pavloviča, Martino Pirc in učiteljico, mentorico čebelarskega krožka Špelo Bubnjić ter šolskega hišnika in čebelarja Matjaža Jurečiča.
Primerno tednu v katerem smo, je bila oddaja Hudo športno obarvana. Ta teden namreč obeležujemo evropski teden športa, v ponedeljek smo obeleževali dan slovenskega športa, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa poteka še Olimpijski festival. Da v ta mozaik praznovanja športa in zdravega načina življenja tudi sami dodamo svoj delček, smo v studio povabili mlade športnice in športnike, bolj natančno mlade, ki trenirajo tek na srednje in dolge proge. Prišli so iz Atletskega kluba Olimpija, z nami so bili Nina Petraš, Zarja Grošelj, Filip Maj Šelih in Erik Jurca, z njimi pa je bil tudi trener v Atletskem klubu Olimpija Timi Timotej Lah.
Sezona Bralne značke se je začela, pa še v nacionalnem mesecu skupnega branja smo, Poletavci so podelili, zato bomo tudi v tokratnem Hudoju z mladimi odprli knjige in pogledali v svetove, ki jih navdihujejo, tolažijo in dramijo. Presenečeni boste, kako zelo zasidrani so nekateri mladi še vedno v papirnatem svetu knjig, digitalnim in virtualnim mamilom navkljub. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila zavzete in predane bralke in bralca: Doro Šelek, Lizo Šelek, Ajdo Kozjan, Hano Kozjan, Zaro Džehverović, Lino Džehverović in Svita Dimica.
Družili smo se s pevkami in pevcem Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so nam svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali so, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka, govorili o zanimivih stvareh, ki se lahko zgodijo na odru in o tem, kakšni so občutki, ko sodelujejo z zvenečimi glasbenimi imeni.
Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.
Na letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM v Kransjki Gori smo izvedli novinarske delavnice in preverili, kako dobro se znajo mladi postaviti v vlogo radijskega novinarja, voditelja in tonskega mojstra. Med drugim so intervjuvati tudi nekdanjo slovensko smučarko Meto Hrovat, sicer pa so imeli tudi sami na urniku kar nekaj športnih aktivnosti in drugih zanimivih dejavnosti - od zmenkarij, plavanja v Jasni in talentov. Kako je minil zadnji teden počitnic v Kranjski Gori, je preverila Ekipa za mlade.
Gripovi aktivni tedni mladih so namenjeni mladostnikom, ki se želijo preizkusiti v športih, ki jih ne morejo spoznati v šoli. Ribolov, paintball, kopanje v Krki in v Šmarjeških toplicah, vožnja s supi in igranje tenisa so samo nekateri izmed številnih športov, ki so mladim na voljo. Seveda pa na Gripovih tednih ne manjkajo niti ples, zabava, glasba in slavne Gripove palačinke. Več o samem dogajanju na Gripovih aktivnih tednih mladih in o izkušnjah mladih udeležencev smo izvedeli v tokratni oddaji Hudo!
Nik Šklec in Nadina Kosinac sta v Pionirskem domu v Ljubljani pripravila dve zanimivi delavnici, na katerih so si mladi med počitnicami krajšali čas. Spoznali so kar nekaj metod pomnenja in sproščanja, reševali so Rubikovo kocko, se učili žonglirati, se spoznali z zakonitostmi svetlobe in elektrike, izdelali so sončno uro in mavrična očala. Kako so preživeli teden, smo izvedeli v tokratnem Hudoju.
Še slab mesec bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni je še pred šolarji in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci z ljubljanskih Prul poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se hladijo in dogovarjajo tudi o domačih opravilih in izgovorih zanje? In medtem, ko so nekateri bolj lenobno razpoloženi, imajo drugi treninge tudi v času poletnih počitnic. Pa o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Avgust je skoraj zagotovo mesec, v katerem hribovja in gore obišče največ ljudi. In tudi s Programom za mlade in oddajo Hudo smo se odpravili tja gor na nekoliko višje nadmorske višine. Sredi julija smo obiskali poletni planinski tabor mladinskih odsekov planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje, Dramlje in Atomske Toplice – Podčetrtek. In kje so ga postavili? Na Soriški planini. Sicer jo bolj poznamo po smučanju, a je tudi odlično izhodišče za planinske ture. Poleg občudovanja razgledov in odhodov na ture so mladi na planinskem taboru počeli še mnogo drugih stvari, pridobili precej novih planinskih znanj in ušpičili kar nekaj vragolij. Kako so jo zagodli tudi voditelju oddaje Hudo in vodji tabora, izveste v posnetku oddaje.
Z mladimi, ki so poletne dni preživljali na letovanju v izmeni, kjer so ljudje kot melodija različnosti, smo se v piranskem Domu pod obzidjem Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok prepustili valovom smeha, ustvarjalnim potezam, igrivim dogodivščinam ter se s tokom prijateljstva potopili v čarobnost Morske simfonije …
To sobotosmo šli na morje. S počitnikarji, ki proste poletne dni preživljajo v počitniški koloniji v otroškem letovišču Pacug Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, smo preverili, kako topla je voda, kakšna so jutra in kakšni večeri, kaj okusnega imajo na krožniku in koliko novih prijateljstev ter simpatij se je že spletlo med njimi.
Danes smo se družili z mladimi plesalci, ki so se udeležili največje konference otroškega in mladinskega plesa Dance and the Child International. Plesna konferenca se odvija že 16-ič in poteka na tri leta, vsakič v drugi državi. V Slovenijo je od 7. do 12. julija pripeljala plesne strokovnjake, umetnike in mlade plesalce iz 32 držav vsega sveta. Kaj vse so se naučili mladi plesalci, pa smo izvedeli v oddaji Hudo!
Z nami so bili udeleženci Poletne šole gradnje in okolja, ki je potekala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Za učence od 12. leta dalje so pripravili številne zanimive aktivnosti, prek katerih so lahko spoznali delo inženirjev gradbeništva, geodezije in vodarstva. Povedali so nam, kako se postavi most, zasnuje stanovanjska soseska in še marsikaj.
Neveljaven email naslov