Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini.
Življenje slovenskih mladostnikov je precej sladko. V bistvu ste se celo znašli v samem vrhu lestvice 41-tih evropskih držav po zaužiti količini sladkih pijač. Preko sladkornih pijač pa najhitreje in čisto nezavedno užijemo ogromne količine sladkorja.
Nekateri so bolj sladkosnedi drugi manj, a ljubezenska zgodba med ljudmi in sladkorjem je že zelo dolga. Antropologi so ugotovili, da ni kulture, ki bi zavrnila sladkor. Pravzaprav je zgodovina sladkorja veliko bolj kruta, kot pa je ljubezenska. Gre namreč za zelo krvavo zgodbo o kolonializmu, o pokolu ameriških staroselcev in trpljenju afriških sužnjev na plantažah sladkornega trsa na Karibskih otokih.
Sladkor je danes povsod. Nekoč pa je veljal za statusni simbol in privoščili so si ga lahko le najbolj premožni.
Ženske so si nekoč menda celo pobarvale zobe s črno barvo, saj so bili piškavi zobje znak, da je pri hiši sladkor kar je pomenilo, da so premožni.
V zadnjem času lahko pogosto slišimo, da je sladkor sovražnik našega zdravja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je celo strupen. Če ga pojemo malo, nam ne bo škodil. Če pa ga bomo pojedli preveč, se nam bo dolgoročno to maščevalo, saj prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih smrtno nevarnih obolenj.
Koliko sladkorja torej lahko pojemo na povprečen dan?
Za mladostnike je priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij. 10%, se pravi 200 kilokalorij lahko na dan zaužijete v obliki sladkorja. En gram sladkorja vsebuje približno 4 kilokalorije, torej lahko na dan zaužijemo nekje do 50 gramov sladkorja.
Česa se ogibati v največjem možnem krogu?
Kot je zapisano že v uvodnih stavkih, slovenski mladostniki in otroci zaužijete veliko preveč sladkih pijač. Sladke pijače pa so zahrbtne iz tega vidika, da pol litrsko stekleničko ledenega čaja popijete v nekaj minutah, brez da bi se zavedali, da ste ravnokar zaužili kar 50 gramov sladkorja – vašo dnevno dovoljeno dozo. Raven glukoze oziroma sladkorja v krvi bo tako sunkovito narasla. Kar pa visoko leta, vedno zelo hitro tudi pade nazaj dol. Tako boste v razmeroma hitrem času spet začutili potrebo po sladkorju in znašli se boste v začaranem krogu. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam je v oddaji Hudo! predstavila zanimivo primerjavo:
Če iztisnemo sok šestih pomaranč, ga bomo popili v nekaj sekundah. Če pa poskušate pojesti 6 pomaranč, bo to najbrž kar težka naloga. Zato so sladke pijače tako problematične. Strokovnjaki zato svetujemo, če začutite potrebo po sladkem, jo potešite s trdim sladkorjem ne sladko pijačo.
O tem kakšne vrste sladkorja poznamo, kakšne so alternative belemu rafiniranemu sladkorju in katere oblike sladkorja so najbolj problematične? In pa kako sladko je življenje petošolcev iz OŠ Kolezija pa boste izvedeli, če boste prisluhnili tokratni oddaji HUdo! o sladkorju.
822 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini. Kako sladko je življenje slovenskih najstnikov in zakaj znanstveniki trdijo, da je sladkor strup, v tokratni oddaji Hudo.
La Dolce vita ali sladko življenje je izraz, ki ga uporabljamo za dobro življenje. Pa lahko sladko res enačimo z dobro? Morda po okusu, zagotovo pa ne po učinku. Sladkor je namreč največji sovražnik našega zdravja. Skriva pa se praktično v vseh prehranskih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini.
Življenje slovenskih mladostnikov je precej sladko. V bistvu ste se celo znašli v samem vrhu lestvice 41-tih evropskih držav po zaužiti količini sladkih pijač. Preko sladkornih pijač pa najhitreje in čisto nezavedno užijemo ogromne količine sladkorja.
Nekateri so bolj sladkosnedi drugi manj, a ljubezenska zgodba med ljudmi in sladkorjem je že zelo dolga. Antropologi so ugotovili, da ni kulture, ki bi zavrnila sladkor. Pravzaprav je zgodovina sladkorja veliko bolj kruta, kot pa je ljubezenska. Gre namreč za zelo krvavo zgodbo o kolonializmu, o pokolu ameriških staroselcev in trpljenju afriških sužnjev na plantažah sladkornega trsa na Karibskih otokih.
Sladkor je danes povsod. Nekoč pa je veljal za statusni simbol in privoščili so si ga lahko le najbolj premožni.
Ženske so si nekoč menda celo pobarvale zobe s črno barvo, saj so bili piškavi zobje znak, da je pri hiši sladkor kar je pomenilo, da so premožni.
V zadnjem času lahko pogosto slišimo, da je sladkor sovražnik našega zdravja. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je celo strupen. Če ga pojemo malo, nam ne bo škodil. Če pa ga bomo pojedli preveč, se nam bo dolgoročno to maščevalo, saj prekomerno uživanje sladkorja vodi v debelost, sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja ter drugih smrtno nevarnih obolenj.
Koliko sladkorja torej lahko pojemo na povprečen dan?
Za mladostnike je priporočljiv dnevni vnos 2000 kilokalorij. 10%, se pravi 200 kilokalorij lahko na dan zaužijete v obliki sladkorja. En gram sladkorja vsebuje približno 4 kilokalorije, torej lahko na dan zaužijemo nekje do 50 gramov sladkorja.
Česa se ogibati v največjem možnem krogu?
Kot je zapisano že v uvodnih stavkih, slovenski mladostniki in otroci zaužijete veliko preveč sladkih pijač. Sladke pijače pa so zahrbtne iz tega vidika, da pol litrsko stekleničko ledenega čaja popijete v nekaj minutah, brez da bi se zavedali, da ste ravnokar zaužili kar 50 gramov sladkorja – vašo dnevno dovoljeno dozo. Raven glukoze oziroma sladkorja v krvi bo tako sunkovito narasla. Kar pa visoko leta, vedno zelo hitro tudi pade nazaj dol. Tako boste v razmeroma hitrem času spet začutili potrebo po sladkorju in znašli se boste v začaranem krogu. Tea Kordiš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje nam je v oddaji Hudo! predstavila zanimivo primerjavo:
Če iztisnemo sok šestih pomaranč, ga bomo popili v nekaj sekundah. Če pa poskušate pojesti 6 pomaranč, bo to najbrž kar težka naloga. Zato so sladke pijače tako problematične. Strokovnjaki zato svetujemo, če začutite potrebo po sladkem, jo potešite s trdim sladkorjem ne sladko pijačo.
O tem kakšne vrste sladkorja poznamo, kakšne so alternative belemu rafiniranemu sladkorju in katere oblike sladkorja so najbolj problematične? In pa kako sladko je življenje petošolcev iz OŠ Kolezija pa boste izvedeli, če boste prisluhnili tokratni oddaji HUdo! o sladkorju.
V oddaji Hudo smo praznovali Teden otroka in pogovor namenili letošnji temi, ki je Otrok, nepopisan list. Otroški parlamentarci Zveze prijateljev mladine Slovenije so predstavili, kaj jim pomeni, da jih družba vidi kot nepopisan list, koliko sami oblikujejo svoje cilje in kakšna je pri tem vloga okolice. Iskali smo tudi vzporednice med otroštvom nekoč in danes.
Izdelava satnic, žičenje, čiščenje čebelnjaka in okolice, točenje medu, izdelava sveč iz voska, vse to in še veliko več počnejo mladi čebelarji v šolskem čebelarskem krožku in lastnem čebelnjaku OŠ Podbočje, kjer so tudi samoodskrbni, kar se medu tiče. Za dragoceno debato in predajo znanj o čebelah in čebeljih izdelkih je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila Nežo Masnik, Jakoba Škulja, Mijo Jarkovič, Anjo Kuntarič, Amelino Macanović, Marka Pavloviča, Martino Pirc in učiteljico, mentorico čebelarskega krožka Špelo Bubnjić ter šolskega hišnika in čebelarja Matjaža Jurečiča.
Primerno tednu v katerem smo, je bila oddaja Hudo športno obarvana. Ta teden namreč obeležujemo evropski teden športa, v ponedeljek smo obeleževali dan slovenskega športa, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa poteka še Olimpijski festival. Da v ta mozaik praznovanja športa in zdravega načina življenja tudi sami dodamo svoj delček, smo v studio povabili mlade športnice in športnike, bolj natančno mlade, ki trenirajo tek na srednje in dolge proge. Prišli so iz Atletskega kluba Olimpija, z nami so bili Nina Petraš, Zarja Grošelj, Filip Maj Šelih in Erik Jurca, z njimi pa je bil tudi trener v Atletskem klubu Olimpija Timi Timotej Lah.
Sezona Bralne značke se je začela, pa še v nacionalnem mesecu skupnega branja smo, Poletavci so podelili, zato bomo tudi v tokratnem Hudoju z mladimi odprli knjige in pogledali v svetove, ki jih navdihujejo, tolažijo in dramijo. Presenečeni boste, kako zelo zasidrani so nekateri mladi še vedno v papirnatem svetu knjig, digitalnim in virtualnim mamilom navkljub. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila zavzete in predane bralke in bralca: Doro Šelek, Lizo Šelek, Ajdo Kozjan, Hano Kozjan, Zaro Džehverović, Lino Džehverović in Svita Dimica.
Družili smo se s pevkami in pevcem Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili so nam svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali so, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka, govorili o zanimivih stvareh, ki se lahko zgodijo na odru in o tem, kakšni so občutki, ko sodelujejo z zvenečimi glasbenimi imeni.
Kaja Zabret, Kaja Šuštar, Niko Lemark, David Trontelj in Marko Mandić so nas popeljali v zakulisje novega slovenskega filma Igrišča ne damo. Gre za pustolovski in "skejterski" film, pri snemanju katerega je bilo veliko smeha, rolkanja, dobre slovenske glasbe in tudi čakanja. Kako so bili izbrani mladi igralci in zakaj so v film vključeni tudi pokončni posnetki, narejeni s pametnim telefonom, pa smo izvedeli od režiserja Klemna Dvornika.
Na letovanju Zveze Anita Ogulin in ZPM v Kransjki Gori smo izvedli novinarske delavnice in preverili, kako dobro se znajo mladi postaviti v vlogo radijskega novinarja, voditelja in tonskega mojstra. Med drugim so intervjuvati tudi nekdanjo slovensko smučarko Meto Hrovat, sicer pa so imeli tudi sami na urniku kar nekaj športnih aktivnosti in drugih zanimivih dejavnosti - od zmenkarij, plavanja v Jasni in talentov. Kako je minil zadnji teden počitnic v Kranjski Gori, je preverila Ekipa za mlade.
Gripovi aktivni tedni mladih so namenjeni mladostnikom, ki se želijo preizkusiti v športih, ki jih ne morejo spoznati v šoli. Ribolov, paintball, kopanje v Krki in v Šmarjeških toplicah, vožnja s supi in igranje tenisa so samo nekateri izmed številnih športov, ki so mladim na voljo. Seveda pa na Gripovih tednih ne manjkajo niti ples, zabava, glasba in slavne Gripove palačinke. Več o samem dogajanju na Gripovih aktivnih tednih mladih in o izkušnjah mladih udeležencev smo izvedeli v tokratni oddaji Hudo!
Nik Šklec in Nadina Kosinac sta v Pionirskem domu v Ljubljani pripravila dve zanimivi delavnici, na katerih so si mladi med počitnicami krajšali čas. Spoznali so kar nekaj metod pomnenja in sproščanja, reševali so Rubikovo kocko, se učili žonglirati, se spoznali z zakonitostmi svetlobe in elektrike, izdelali so sončno uro in mavrična očala. Kako so preživeli teden, smo izvedeli v tokratnem Hudoju.
Še slab mesec bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni je še pred šolarji in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci z ljubljanskih Prul poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se hladijo in dogovarjajo tudi o domačih opravilih in izgovorih zanje? In medtem, ko so nekateri bolj lenobno razpoloženi, imajo drugi treninge tudi v času poletnih počitnic. Pa o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …
Avgust je skoraj zagotovo mesec, v katerem hribovja in gore obišče največ ljudi. In tudi s Programom za mlade in oddajo Hudo smo se odpravili tja gor na nekoliko višje nadmorske višine. Sredi julija smo obiskali poletni planinski tabor mladinskih odsekov planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje, Dramlje in Atomske Toplice – Podčetrtek. In kje so ga postavili? Na Soriški planini. Sicer jo bolj poznamo po smučanju, a je tudi odlično izhodišče za planinske ture. Poleg občudovanja razgledov in odhodov na ture so mladi na planinskem taboru počeli še mnogo drugih stvari, pridobili precej novih planinskih znanj in ušpičili kar nekaj vragolij. Kako so jo zagodli tudi voditelju oddaje Hudo in vodji tabora, izveste v posnetku oddaje.
Z mladimi, ki so poletne dni preživljali na letovanju v izmeni, kjer so ljudje kot melodija različnosti, smo se v piranskem Domu pod obzidjem Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok prepustili valovom smeha, ustvarjalnim potezam, igrivim dogodivščinam ter se s tokom prijateljstva potopili v čarobnost Morske simfonije …
To sobotosmo šli na morje. S počitnikarji, ki proste poletne dni preživljajo v počitniški koloniji v otroškem letovišču Pacug Zveze prijateljev mladine Ljubljana Vič - Rudnik, smo preverili, kako topla je voda, kakšna so jutra in kakšni večeri, kaj okusnega imajo na krožniku in koliko novih prijateljstev ter simpatij se je že spletlo med njimi.
Danes smo se družili z mladimi plesalci, ki so se udeležili največje konference otroškega in mladinskega plesa Dance and the Child International. Plesna konferenca se odvija že 16-ič in poteka na tri leta, vsakič v drugi državi. V Slovenijo je od 7. do 12. julija pripeljala plesne strokovnjake, umetnike in mlade plesalce iz 32 držav vsega sveta. Kaj vse so se naučili mladi plesalci, pa smo izvedeli v oddaji Hudo!
Z nami so bili udeleženci Poletne šole gradnje in okolja, ki je potekala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Za učence od 12. leta dalje so pripravili številne zanimive aktivnosti, prek katerih so lahko spoznali delo inženirjev gradbeništva, geodezije in vodarstva. Povedali so nam, kako se postavi most, zasnuje stanovanjska soseska in še marsikaj.
Prvo počitniško soboto smo preživeli na Kozjanskem. Na kmetiji Grabnerjevih iz vasi Prapretno smo se s puncami iz te vasi in s Planine pri Sevnici pogovarjali o počitnicah, delu na kmetiji in načrtih za poletje. Julija, Anja, Ana, Neli, Zara so nam predstavile življenje na deželi, kjer dela z živino in na vrtu ne zmanjka, prav tako pa tudi ne priložnosti za druženje in zabavo - pa naj bo to bazen ali veselica čez vikend.
Danes so nam družbo delali mladi kolesarji z Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Učenci in učenke so se udeležili že 12. sezone programa Varno na kolesu in osvojili četrto mesto na tekmovanju Postajam kolesar in tretje mesto na razpisu Aktivno na kolesu. S kakšnimi nalogami so se srečali, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, smo izvedeli v oddaji Hudo.
V tokratnem Hudo!ju je voditeljica Liana Buršič gostila čisto prave mlade čebelarje z OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer so letos praznovali kar 50 let od postavitve prvega čebelnjaka in ustanovitve šolskega čebelarskega krožka. Koliko uporabnih in izkušenjskih modrosti o čebelah in izdelkih, ki so plod njihovega dela so razkrili Lara Prevolšek, Mia Bračun, Leon Taj Luštek, Ela Urbanič, Ema Kostrevc, Bor Klenovšek in učiteljica ter njihova mentorica, tudi sama dolgoletna čebelarka Suzana Pacek lahko slišite s klikom na posnetek oddaje.
Oddajo Hudmo smo namenili branju in Bralni znački. Končala se je namreč že 64. sezona projekta, ki poteka v okviru Društva Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na sklepni prireditvi projekta v ljubljanskem Cankarjevem domu se je zbralo veliko število mladih, ki so postali zlate bralke in zlati bralci. Skupaj z mentorji jih je bilo skoraj 1300. Ta laskavi naziv osvojijo tisti osnovnošolci, ki so vseh devet let pridno brali in se leto za letom pridružili projektu Bralna značka.
Osmošolci z OŠ Vavta vas so 11. maja v Slovenskih Konjicah postali osnovnošolski državni prvaki v prvi pomoči. Kako so se na tekmovanje pripravljali, s kakšnimi nalogami so se spopadli in katera znanja so morali pokazati, so nam skupaj s svojim mentorjem Robertom Ogulinom povedali v oddaji Hudo! Poleg vtisov s tekmovanja pa so z nami delili tudi praktične nasvete, kako oskrbeti ureznine, rane in kako uporabljati defibrilator. Z njimi sta se pogovarjali Alja Verbole in Sara Medved.
Neveljaven email naslov