Leto 2016 je bilo razglašeno za mednarodno leto stročnic. In kaj je tako posebnega na stročnicah, da si zaslužijo svoje leto? Zakaj jim nekateri pravijo hrana prihodnosti? Zakaj kmeti kosijo fižol in zakaj dobre vrtnarke lupin fižolovih strokov nikoli ne vržejo stran? Odgovore bomo iskali z nagrajenkama natečaja Zeleno pero. Povedali vam bomo tudi kako preprečiti vetrove, ki jih lahko povzroča uživanje stročnic. Se slišimo v soboto, malo po deveti.

Leto 2016 je bilo razglašeno za mednarodno leto stročnic. In kaj je tako posebnega na stročnicah, da si zaslužijo svoje leto? Zakaj jim nekateri pravijo hrana prihodnosti? Zakaj kmeti kosijo fižol in zakaj dobre vrtnarke lupin fižolovih strokov nikoli ne vržejo stran? Odgovore boste našli v tokratno oddaji Hudo, kjer smo z zlatima nagrajenkama natečaja Zeleno pero, Evo in Lano, odkrivali zanimiv svet stročnic.

Ste vedeli, da stročnice spadajo v družino metuljnic (v kateri se znajdejo tudi rastline kot je na primer detelja)? Metuljnice so tretja največja družina rastlin na svetu, kar okoli 18 000 vrst spada v to družino. Rastejo praktično povsod po svetu, prepoznamo pa jih po značilnih cvetovih, ki spominjajo na metulja – od tod tudi ime.

Stročnice so zelo pomemben del naše prehrane.Prištevamo jih med najbogatejše zelenjavne jedi. Še posebno so pomembne za rast in razvoj mladih ljudi.

So tudi relativno poceni, za to koliko hranljivih snovi z njimi vnesemo v telo. Ker se zrnate stročnice da tudi posušiti in jih shranjevati, so nekoč in tudi še danes, predstavljale pomemben del kulinarične kulture mnoge držav. Inki so jih pridelovali že pred 7000 leti. Tudi na naših tleh se omenja arheološke ostanke, sicer redke, ki pa govorijo, da so že v prazgodovini in antiki pri nas, poleg vrste drugih kulturnih rastlin, poznali bob. Nekateri podatki govorijo, da so tudi pozneje, med 9. in 11. stoletjem, gojili grah, bob in lečo.

Eva in Lana, zlati nagrajenki Zlatega peresa, šolskega tekmovanja v pisanju novinarskih prispevkov na temo ekologije, pa sta se v svojih raziskovalnih novinarskih prispevkih na temo stročnic osredotočili predvsem na ogromno korist, ki jo bomo naredili zemlji na vrtu, če bomo potem, ko smo stročnice obrali, stebla porezali, korenine pa pustili v nje. Korenine so dolge in rahljajo zemljo ion tako omogočajo vodi, da lažje pronica skozi zemljo. Korenine stročnic pa predstavljajo tudi odlično naravno pognojitev z dušikom. To je veliko boljša alternativa umetnim gnojilom, s katerimi pa ne škodimo le zemlji in rastlinam ter živalim v njej, temveč škodimo tudi sami sebi, saj so umetna gnojila tudi za človeško zdravje škodljiva. Naslednjič torej spomnite mame in očete, babice in dedke, da so stroki in korenine fižola veliko cenejše in okolju najbolj prijazno gnojilo.

Več o stročnicah, Zelenem peresu in mednarodnem letu stročnic pa najdete v posnetku oddaje.