Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.

Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo

Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.

Uporaba računalnika

Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?

“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”

Prvi mobilni in pametni telefoni 

Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.

Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.

Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?

“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”

Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?

“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”

Raziskava na šoli 

Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.

Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo

Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem …  Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja  Katja Kobilšek Guna.

“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”

Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.