Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Arheološkem parku Simonov zaliv so na ogled ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem
Med izjemna arheološka najdišča pri nas sodi tudi slovensko Primorje z arheološkim parkom Simonov zaliv, kjer se na površini štirih hektarjev bohotijo ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Dr. Neža Čebron Lipovec, strokovnjakinja za arhitekturno dediščino in konservatorstvo, vodja ŠIPK projekta “Moja kocka v mozaiku”, razlaga, da ni naključje, da je vila nastala prav na tem mestu.
Rimljani so znali zelo dobro in premišljeno strateško izbirati lokacije, kje graditi. Ta rimska vila je nastala v sozvočju s takrat veljavnimi načeli, naj se pristanišča gradijo na zavetrnih lokacijah. Naša vila je obmorska vila pred katero je stalo ogromno regijsko zelo pomembno pristanišče, ki je pokrivalo 7.000 kvadratnih metrov in bi ga lahko metaforično imenovali za predhodnika sedanje Luke.
Poleg pristanšča in gospodarskega poslopja arheološki ostanki v parku razkrivajo tudi bivalne prostore vile, ki so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Kamenčki v mozaiku so v povprečju manjši kot en kubični centimeter, v vsakem kvadratnem metru pa jih je v povprečju skoraj 10 tisoč. Zorana Dimković, študentka magistrskega študija Arheologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doda, da so bili izdelovalci teh mozaikov resnični mojstri pa tudi umetniki.
Lastnik vile je bil premožen. Nimamo sicer pisnega dokaza, kdo je bil, nimamo konkretnega imena. Predpostavlja pa se, da je bil to nek patricij, ki je bival v sosednjem Trgeste, rimskem predhodniku Trsta. Njegovo posestvo je tukaj upravljal skrbnik, medtem ko je lastnik tukaj najverjetneje bival v času tople poletne sezone.
Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.
812 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V Arheološkem parku Simonov zaliv so na ogled ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in pristaniščem
Med izjemna arheološka najdišča pri nas sodi tudi slovensko Primorje z arheološkim parkom Simonov zaliv, kjer se na površini štirih hektarjev bohotijo ostanki obmorske rezidencialne rimske vile z gospodarskim poslopjem in največje pristanišče iz istega časa, ki skupaj predstavljata eno največjih posestev v tem delu Istre. Dr. Neža Čebron Lipovec, strokovnjakinja za arhitekturno dediščino in konservatorstvo, vodja ŠIPK projekta “Moja kocka v mozaiku”, razlaga, da ni naključje, da je vila nastala prav na tem mestu.
Rimljani so znali zelo dobro in premišljeno strateško izbirati lokacije, kje graditi. Ta rimska vila je nastala v sozvočju s takrat veljavnimi načeli, naj se pristanišča gradijo na zavetrnih lokacijah. Naša vila je obmorska vila pred katero je stalo ogromno regijsko zelo pomembno pristanišče, ki je pokrivalo 7.000 kvadratnih metrov in bi ga lahko metaforično imenovali za predhodnika sedanje Luke.
Poleg pristanšča in gospodarskega poslopja arheološki ostanki v parku razkrivajo tudi bivalne prostore vile, ki so tlakovani s črno-belimi mozaiki neprecenljive vrednosti. Kamenčki v mozaiku so v povprečju manjši kot en kubični centimeter, v vsakem kvadratnem metru pa jih je v povprečju skoraj 10 tisoč. Zorana Dimković, študentka magistrskega študija Arheologija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, doda, da so bili izdelovalci teh mozaikov resnični mojstri pa tudi umetniki.
Lastnik vile je bil premožen. Nimamo sicer pisnega dokaza, kdo je bil, nimamo konkretnega imena. Predpostavlja pa se, da je bil to nek patricij, ki je bival v sosednjem Trgeste, rimskem predhodniku Trsta. Njegovo posestvo je tukaj upravljal skrbnik, medtem ko je lastnik tukaj najverjetneje bival v času tople poletne sezone.
Na podlagi več kot 100-letnih arheoloških raziskav so leta 1999 najdišče v Simonovem zalivu razglasili za kulturni spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, zgodovinskih, krajinskih in drugih izjemnih lastnosti.
V tokratni oddaji smo obiskali poletni tabor preživetja v naravi Sime, svedri in mali fedri. Izvedeli smo tudi, katere znane osebe sta spoznali osnovnošolki, ki sta se vključili v projekt Sejanje optimizma in za vas pripravili še dobro glasbo in nagradne igre. Pripravlja Tadeja Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kaj je lepšega, kot v vročih poletnih dneh skočiti v bazen, se osvežiti in malo zaplavati … Obiskali bomo ljubljansko kopališče Kolezija in tam preverili, iz kakšnih materialov so sploh narejeni bazeni, kako je s higieno v vodi, kakšna so pravila in kako se moramo na bazenu obnašati. S počitnikarji, ki so na Poletni šoli Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, se bomo pogovarjali tudi o tem, kako pregnati počitniški dolgčas, kako varno skakati v vodo in kdaj moramo v najtoplejših poletnih dneh poiskati varno zavetje sence.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vam je kaj vroče? Verjemite, da je vašim hišnim ljubljenčkom še bolj. V poletnih dneh so živali še bolj ogrožene, zato bodo v tokratnem Hudo!ju mladi živaloljubci in skrbniki živali z ljubljanske OŠ Trnovo ter njihova mentorica in vodja v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila, polni uporabnih nasvetov kako skrbno ravnati z njimi tudi med počitnicami oziroma dopusti. To je namreč tudi čas, priložnost, da razvijemo spoštljiv odnos do narave in vseh živih bitij. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Med poletjem ustvarjalci oddaje Hudo! obiskujemo počitnikarje na delavnicah, taborih, letovanjih in tokrat bomo zavili na Mednarodni jezikovni tabor na Rogli, kjer mladi iz vsega sveta skozi učenje angleščine spoznavajo tehnike fotografiranja, pišejo scenarije za filme in spoznavajo življenje v gozdu. Pogovarjali se bomo tudi z dvanajstletno Kajo Škrjanc, ki se je pred kratkim vrnila s tekmovanja World scholar’s cup 2018, ki je potekalo v Kuala Lumpurju.
Poletje je čas tudi za to, da se kaj novega naučimo in da se ukvarjamo s stvarmi, za katere čez šolsko leto ni časa. Številni šolarji to dobro izkoristite in ste se že v prvih dveh tednih počitnic podali na delavnice, tabore, na kopališča in na letovanja. V tem tednu smo z radijskim mikrofonom obiskali naravoslovni tabor na Polšniku pri Litiji, ki ga za osnovnošolce pripravljajo dijaki Gimnazije Kranj.
Konec šolskega leta je pred vrati, v tem času pa se končujejo tudi številni projekti. V oddaji Hudo! tokrat o projektih Hrana ni za tja v en dan in Zeleno pero, skupaj s šestošolci iz Osnovne šole Šentvid, Adelom, Živo in Amelie ter njihovo učiteljico Andrejo Rozman pa smo v studiu odštevali dneve do konca pouka in delali počitniške načrte.
To soboto se nam je v studiu oddaje Hudo! pridružila energična pevka ALYA. Vas zanima, kateri je bil njen najljubši predmet v osnovni šoli, zakaj ima v imenu črko ipsilon in kaj naredi vedno, preden gre na oder? Mladi novinarji iz vse Slovenije so ji zastavili izvirna in hudomušna vprašanja, v živo je mlada pevka iz Mozirja zapela in pripravila tudi nagradno igro za mlade poslušalce.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Valeta. Svečani in simbolni zaključek osnovnošolskega obdobja je pred vrati za še eno generacijo mladih. Kako bodo devetošolci dobesedno zaplesali čez to prelomnico v svojem življenju, so priprave res tako drage ali bolj cenijo dragocenost dogodka, kaj pripravljajo za slovo od osnovne šole in kako doživljajo razburkano obdobje najstništva. O vsem tem in še čem v tokratnem Hudo!ju z devetošolci ljubljanske OŠ Ledina. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kolikokrat na dan se zazrete v nebo? Opazujete kdaj ponoči zvezde? Si predstavljate, da nekoč kot astronom letite v vesolje in gledate Zemljo? O vesolju danes z mladimi iz Waldorfske šole Ljubljana in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Mladi novinarji iz Osnovne šole Anice Černejeve Makole so se odločili, da v oddaji raziščejo svet mode in vsega, povezanega s njo. Ali se mladi za šolo vedno uredijo po zadnji modi? Se oblačijo doma isto kot zunaj? Kako je z ličenjem pri dekletih - je ta res prisoten le ob posebnih priložnostih? In kako na to gledajo fantje - so jim sploh všeč naličena dekleta? Kaj pa pričeske, morajo biti vedno urejene? O vsem tem in še marsičem drugem v soboto po 9h na Prvem!
V oddaji Hudo smo se tokrat družili z igralci igralske šole POTica. Mlajši del zasebe je pripravil predstavo Koze, starejši pa predstavo Okrog sveta, in z obema so na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj osvojili nagrado. Kot so povedali, je bilo pripravljanje predstav za festival precej naporno delo, a vseeno ne preveč težko, saj so se na vajah in igralskih treningih imeli super. Kdaj pa kdaj, kot povedo, so se tudi skregali ob tem, ko so v predstavo vanšali svoje ideje. V oddaji boste slišali tudi, kako lahko preženete tremo, ki jo imate pred nastopom. Mentorica v igralski šoli, akademska igralka Andeja Stare, ki je na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj prejela nagrado za najboljše mentorsko delo, pa je za vas skupaj z mladimi igralci pripravila še nekaj drugih nasvetov. Slišali pa boste tudi, kako o tematiki hvaležnosti, razumevanja in prijateljstva, s katerimi se prredstavi ukvarjata, razmišljajo naši tokratni gosti.
V letošnjem šolskem letu na Osnovni šoli Cvetka Golarja že peto leto zapored poteka projekt Cvetko ima talent. Gre za zabavno prireditev, na kateri se predstavijo učenci šole s talentom v katerem koli žanru ali spretnosti. To je petje, ples, igranje na inštrument, imitacija ali karkoli drugega. V mesecu aprilu se najboljši iz avdicije Cvetko ima talent predstavljajo v polfinalu, 25. aprila pa se bo odvil veliki finale v Športni dvorani Trata. Projekt je postal tudi nacionalni Unescov projekt. To pomeni, da ga predstavili tudi drugim šolam in vsem zainteresiranim omogočili skupno srečanje. Na tem zaključnem dogodku se bodo predstavili vsi »zmagovalci« šol, ki ga bodo šole izbrale tekom leta. Cilji projekta so sodelovanje, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Več voditeljica Tadeja Bizilj in njeni mladi gosti.
Mladi novinarji iz OŠ Koper bodo v tokratni oddaji Hudo! raziskovali svet učenja. Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – zakaj ga sploh rabimo? Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Je res, da se s pisanjem plonk listkov tudi marsikaj naučimo? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga ste odgovore dobili v soboto po 9h v oddaji HUDO! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov