Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Dejanom Vinčičem o tem, kako eden našaih najboljših odbojkarjev preživlja čas z družino in skrbi za telesno aktivnost.
825 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Pogovor z Dejanom Vinčičem o tem, kako eden našaih najboljših odbojkarjev preživlja čas z družino in skrbi za telesno aktivnost.
Kaj najraje počnete v prostem času? Kolesarite, hodite na sprehode, se učite tujih jezikov? Ali pa morda radi fotografirate, rišete ali kako drugače ustvarjate? Morda pa ste med tistimi, ki svoj prosti čas najraje preživijo kar na kavču z daljincem ali telefonom v roki? Kako in s kom preživljajo prosti čas mladi iz OŠ Šmartno pod Šmarno goro in njihovi sogovorniki, slišite v tokratni oddaji HUDO!.
Na dobrodelnost se včasih spomnimo šele, ko sami ali kdo od naših bližnjih potrebuje pomoč. A dobro delo lahko naredimo prav vsak dan – tako, da komu pomagamo pri učenju, pridržimo vrata, ponudimo sedež na avtobusu … O dobrodelnosti in prostovoljcih, ki včasih tvegajo tudi svoje življenje, so z voditeljico Tadejo Bizilj v tokratni oddaji govorili mladi novinarji iz OŠ Polhov Gradec.
Kako se luč razlije po hiši? Tako, da odpremo okna pravi pisatelj Paulo Coelho. Kako vstopi luč v človeka? Tako, da ta odpre vrata ljubezni. O tisti, ki zares vrti naš svet v tokratnem Hudo!ju s sedmo in devetošolci OŠ Škofljica in mladinskim pisateljem Žigo X Gombačem. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Starejši osnovnošolci se v okviru izbirnih predmetov pogosto lotijo tudi izdelave raziskovalne naloge. Kako poteka delo, kjer zbirajo podatke, kako se lotijo analize in še marsikaj drugega nam bodo povedali učenci iz OŠ Karla Destovnika-Kajuha iz Šoštanja, ki so v svoji nalogi raziskovali pretočnost branja na njihovi šoli in učenci iz OŠ Miška Kranjca iz Ljubljane, ki so razmišljali o tem, kaj vpliva na logično razmišljanje in se v projektni turistični nalogi podali po poteh Franceta Prešerna.
O obšolskih dejavnostih, njihovi ponudbi in izbiri pa tudi o tem, kaj najraje počnejo v prostem času, bodo v tokratni oddaji Hudo! skupaj z voditeljico Tadejo Bizilj razmišljali mladi novinarji iz Osnovne šole Škofja Loka Mesto.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo osmošolci in devetošolci? Kje se vidijo čez 5, 10 let? Vidijo svojo prihodnost v Sloveniji ali že sedaj, ko izbirajo srednjo šolo, ciljajo na službo v tujini? Kateri je za njih poklic prihodnosti in kje se vidijo nekoč srečni – z veliko družino, polno denarnico ali službo, ki so si jo vedno želeli? O tem v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in mladimi novinarji iz Osnovne šole Medvode.
Pravijo, da je humor najbolj demokratična človeška navada, predvsem pa razbremenitev! O humorju, vlečenju za nos, vlogi smeha in o norčavosti pa na prvoaprilsko soboto, Dan norcev praznujemo z Boštjanom Gorencem – Pižamo in osmošolskimi šaljivci z ljubljanske OŠ Ledina! Avtorica oddaje je Liana Buršič
Pravijo, da je humor najbolj demokratična človeška navada, predvsem pa razbremenitev! O humorju, vlečenju za nos, vlogi smeha in o norčavosti pa na prvoaprilsko soboto, Dan norcev praznujemo z Boštjanom Gorencem – Pižamo in osmošolskimi šaljivci z ljubljanske OŠ Ledina! Avtorica oddaje je Liana Buršič
Spoznajte letošnje Roševe nagrajenci. Povedali bodo zakaj pišejo in kaj jih navdihne.
Kako veliko družino imaš pa ti? Sobotna jutra so pri večini najstnikov rezervirana za spanje. A včasih se zgodi, da jih iz postelje predčasno vrže mlajši brat, ki preveč na glas gleda risanke ali mlajša sestra, ki se igra sobotno čajanko s svojimi punčkami. Občasno pa je glavni krivec za to, da spanca ne podaljšajo do popoldneva, kar mama, ki se z očetom na glas pregovarja, kaj bo ta dan za kosilo in kam bodo odšli na izlez. Vsi imamo seveda radi svojo družino, nas pa njeni člani lahko kdaj tudi razjezijo. O družinskih odnosih in rejništvu smo se pogovarjali v današnji oddaji z mladimi iz Starega trga pri Ložu. Da lahko v krogu družine hitro pride do kakšnega spora so nam povedali najmlajši iz OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Kje prihaja do kratkega stika med najstniki in njihovimi starši, zakaj se največkrat skregajo in kako se potem pobotajo? Kako je imeti družino s sedmimi otroki, kje se pri njih največkrat zatakne in kako rešijo prav vsak spor, je povedala Albina Ponikvar. Velika družina Večina najstnikov ima enega, morda dva ali tri brate in sestre. Včasih, ko vstanemo na levo nogo, ko imamo svoje muhe ali res slab dan in bi imeli samo radi mir in tišino, nam je že eden preveč. Si predstavljate, kako pa je živeti v družini z desetimi brati in sestrami? Miru je sicer res bolj malo, tudi pralni stroj je ves čas v pogonu, zato pa so trenutki, ko se vsi zberejo, nasmejijo in imajo lepo, toliko bolj dragoceni, sta povedali naši sogovornici, gospa Baraga in učenka Rebeka. Rejništvo O družinskih odnosih smo z najstniki iz Starega trga pri Ložu veliko povedali danes. Kljub temu da se kdaj skregajo s svojimi s starši, so vsi v en glas zatrdili, da jih imajo neskočno radi. In se strinjali, da so lahko srečni, da jih imajo. Kajti vsi otroci ne delijo te sreče. Včasih se v družini tudi kaj zalomi in takrat otroci odidejo v rejništvo. Več o tem nam je povedala Petra Kogej. O tem, kakšno je življenje v veliki družini pa o tem, kako ima prav vsak od nas kdaj slab dan ali vstane z levo nogo, zaradi česar pride do neljubih sporov in prepirov in kako se potem lahko z malo dobre volje pobotamo in zgladimo vse, smo se pogovarjali v današnji oddaji Hudo! – posnetek oddaje najdete zgoraj, več fotografij z novinarskih delavnic in današnjega obiska radia pa najdete na našem Facebook profilu Program za mlade.
O tem, kako koristne so zdravilne rastline, za kaj vse lahko uporabimo zelišča in začimbe in kaj vse lahko iz njih izdelamo, so v tokratni oddaji predstavili mladi novinarji iz Osnovne šole Dolenjske Toplice. Več na: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/03/hudo-18/
Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.
Odkar imamo pametne telefone, smo neprestano povezani s takim ali drugačnim medijem. Tako veliko količino informaciji, k jih dandanes dobimo na dnevni ravni, je nemogoče v celoti obdelati. Vseeno pa ne smemo pustiti, da verjamemo kar vsem novicam, ki jih zasledimo. Kako torej ovrednotimo novice, na kaj moramo biti pozorni, da nas ne zavedejo lažne vesti in v kakšnih primerih novico delimo in komentiramo? Z nami bosta novinarja Sonja Merljak in Domen Savič ter mladi predstavniki Nacionalnega otroškega odbora. Pridruži se tudi ti, v soboto, malo po deveti.
V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur. Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi. Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika. V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino. Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino. Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo. Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«. Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.
Mladi novinarji z Otočca bodo koncu tedna, ko se po Sloveniji odvijajo informativni dnevi, primerno razmišljali o poklicih prihodnosti in o tem, ali je gimnazija še vedno boljša izbira od poklice šole. Je bolj modro poslušati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali upoštevati informacije s fakultet in interneta? Kje vse lahko najdejo informacije o srednješolskem izobraževanju, kdo jim pri tem pomaga, ali že osnovnošolci sanjajo o delo v tujini – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na katerih socialnih omrežjih se danes gibljejo najstniki? Kako varna so ta? Kakšno moč imajo socialna omrežja in ali so res vse vsebine na njih resnične? Na ta vprašanja in številna druga boste odgovore dobili v tokratni oddaji Hudo! - glavno besedo bodo tokrat imeli mladi novinarji iz Škofje Loke, ki bodo raziskovali svet medmrežja. Pripravlja Tadeja Bizilj.
700.000 ljudi vsako leto umre zaradi izvenbolnišničnega srčnega zastoja, pri nas 150, vsak dan štirje. Mnoga od teh življenj bi lahko rešili, če bi več laikov nudilo takojšnje oživljanje. Učinkovito oživljanje je precej preprosto, laiki pa z njim težko povzročijo kakršno koli škodo, medtem ko z njim povečajo preživetje za kar 2 do 4-krat. A v večini držav oživlja le manj kot 20 % očividcev. Vsakdo lahko reši življenje – tudi otroci in mladostniki – dovolj sta le dve uri tečaja temeljnih postopkov oživljanja letno. O šolskih projektih Prva pomoč in Otroci rešujejo življenja več v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Na naših radijskih novinarskih delavnicah so se v tem tednu z delom radijskega novinarja spoznavali šolarji z Osnovne šole Ig. Ugotavljali so, kako mladi gledajo na starejše in obratno. Kje so kamni spotike, v čem smo si tako zelo različni, kaj vse je bilo drugače, ko so bili naši dedki in babice v šolah in kako spoštljiva in razumevajoča je sploh današnja mladina do starejših. O vsem tem več v današnji oddaji HUDO! z voditeljico Tadejo Bizilj.
V tem tednu so se na naših novinarskih delavnicah urili mladi novinarji iz Žalca. Odločili so se, da v oddaji več povedo o domačih nalogah. Le redkokateri šolar jih naredi z veseljem, so pa tudi taki, ki so jim domače naloge v izziv in v šolo še nikdar niso prišli brez njih. O tem, zakaj je koristno delati domače naloge, so mladi novinarji povprašali šolsko pedagoginjo, pred mikrofon pa so povabili tudi učiteljico in devetošolko Lučko, predsednico šolske skupnosti. Ne preslišite tokratne oddaje z mladimi iz 1. Osnovne šole Žalec.
Ne, tudi po obilju božično – novoletnih dobrot nam še ne bo dovolj pogovorov o hrani! Kako le, ko pa odnos do hrane sega tako globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote ampak tudi za izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo zato, da živimo, vendar je ogromno trenutkov, načinov in priložnosti v katerih živimo zato, da jemo. Kaj vse bomo zakuhali in spekli v prvem Hudo!ju leta 2017 z mladimi ljubiteljskimi kuharji in kuharicami z OŠ Lava Celje (med njimi so tudi dekleta, ki so zmagala na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica 2016) in gastronomsko poznavalko, domačo in TV kuharico, avtorico kulinaričnih knjig Valentino Smej Novak? Ne preslišite nas, delili bomo tudi male kuharske skrivnosti, recepte in navdihe. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič
Neveljaven email naslov