Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
822 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane na Škofja Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile vodjo zavetišča in znano Slovenko, ki je posvojila mucko, posnele pa so tudi anketo med odraslimi in otroki ter se pozanimale o njihovih najljubših živalih. Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem v oddaji Hudo!.
Z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine.
Večina otrok sanja o tem, da bi bi imeli domačo žival. Hrčka, zajčka, mucko, kužka ali morda še kaj bolj eksotičnega. Toda z živaljo pride tudi odgovornost. Živali potrebujejo skrb, nego in čas. In nemalokrat se zgodi, da začetno navdušenje hitro mine. Mlade novinarke iz Osnovne šole Poljane nad Škofjo Loko so prek novinarskih delavnic na daljavo pred mikrofon povabile številne sogovornike, med njimi tudi Moniko Koprivnikar, vodjo društva Žverca in vodjo zavetišča Mačji Dol.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila – o vsem tem slišite v posnetku tokratne oddaje Hudo!.
ZANIMIVOSTI O ŽIVALIH
Mestni psi živijo v povprečju 3 leta dlje kot psi na podeželju. (Lara)
Mačke lahko tečejo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, kar pomeni, da so hitrejše kot svetovni rekorder v sprintu Usain Bolt, katerega rekord je okoli 43 kilometrov na uro. (Tara)
Za boljšo vidljivost v temi se jelenom pozimi spremenijo oči iz rumene barve v modro barvo. (Tadeja)
Delfini si med seboj določijo imena, tako da se lahko poimensko “pokličejo”. (Iris)
Najtežji slon doslej je bil leta 1956 ustreljen v Angoli. Takrat je tehtal skoraj 11 ton, njegova višina pa je bila nekaj manj kot 4 metre. (Špela)
Ježu se med spanjem telesna temperatura spusti na 4 °C, normalna temperatura pa je 34 °C. (Manca)
Največji konj na svetu je trenutno Big Jake, ki je visok 210 cm.
Ko se konji srečajo, se pozdravijo tako, da stegnejo glavo in staknejo nosove.
Konji lahko spijejo do 35 l vode na dan in pojedo 15 kg sena ali trave.
Ponavadi enkrat v dnevu ležejo na tla, za kakšne pol urice ali 45 minut.
V galopu je povprečna hitrost konja od 40 do 48 km na uro.
V ušesih imajo konji kar 16 mišic, s katerimi jih lahko obračajo za 180 stopinj.
Odrasli konji tehtajo približno 500 kilogramov. (Ema)
Manj kot 10 odstotkov belih tigrov zna uspešno loviti plen.(Loti)
Želva nikoli ne more priti iz svojega oklepa, čeprav ljudje včasih mislijo, da je to mogoče. Oklep namreč vedno raste skupaj z njo in ji ni nikoli tako prevelik, da bi želva lahko zlezla iz njega. (Zoja)
In še vtisi deklet po končani izkušnji - novinarskih delavnicah.
V tokratnem Hudo!ju se nam bodo pridružili mladi iz kranjske OŠ Staneta Žagarja, edina šola na Gorenjskem, ki na 15 metrov visoki strehi gosti učilnico na prostem in kar 250 kvadratov zelenja, tudi užitnega. Na pragu poletnih počitnic smo si izmenjali vtise o vsebinsko raznolikem programu te zdrave šole, med drugim imajo tudi svoj čebelnjak in himno, pa tudi medgeneracijski projekt Bodiva prijatelja.Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič.
Na natečaju Župančičeva frulica smo dobili najboljše mlade pesnike, deklamatorje in pripovedovalce - nekateri so bili naši gosti v oddaji HUDO!
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.
Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival. Z nami so bili: Uma Leona Flisar Manca Eržen Eva Križ Lucija Nemec Križman Amalja Veger Poles mentorica Eva Moškon
Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije. V oddaji so se nam tako pridružili učenci Ammar Kaltak, Jan Novljan, Tina Družinec, Anja Demšar, Ema Zakotnik, Tinkara Koman ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli Nika Lebar. Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja. KAJ JE STEAM? STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.
V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene devetošolce s kranjske OŠ Matije Čopa, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje,pa tudi vtisih ob zaključku devetletke in vstopu v novo obdobje srednješolskega življenja. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Naše gostje so bile učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih.
Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci – ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke.
Oddaja Hudo je bila na terenu - v ljubljanskem parku Tivoli smo se pridružili tabornicam in tabornikom. Tam je namreč potekal 24. taborniški Feštival, namenjen je bil obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse bodo taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni, da si tabornik? Odgovore smo izvedeli od naših sogovornikov iz terenskega studia.
Otroški festival gledaliških sanj že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov. Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala. Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci. V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije Živa Karer in Jakob Gal Petrič ter člana predstave Dinozavrija Minca Mlinar in Lovro Grilc iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja Staša Prah. Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.
Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane. Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli. Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...? O vsem tem bomo z mladimi z Osnovne šole Veliki Gaber govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo!, ko ste tudi vi, mladi poslušalci, vabljeni, da se nam pridružite na številki 01 475 22 22 in poveste, kakšne so po vaše prednosti življenja v mestu ali na podeželju.
V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? Ali morajo ob izbiri srednje šole mladi že razmišljati tudi o poklicu, ki ga nekoč želijo opravljati ...? O vsem tem bomo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane in Andrejo Ninković, šolsko svetovalno delavko, zakonsko ter družinsko terapevtko.
Neveljaven email naslov
