Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Od ideje do izvedbe
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja Yellow Kid (Rumeni Deček) avtorja Richarda Outcoulta, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so Garfield, Peanuts, Dilbert ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix in seveda Miki Miška ter Racman Jaka. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.
Za začetnika slovenskega stripa velja Milko Bambič, ki je ustvaril strip Bu-Ci-Bu, ta je izhajal v tržaškem časopisu Edinost leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je Miki Muster, ki je ustvaril junake: lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonjo.
Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala Zvitorepec (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik Stripburger. Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.
Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici Stripolis, v Strip.art.nici Buch ali na spletni strani Stripburgerja.
Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: Rezultati 2020.
Več na naslednji povezavi: Živel strip! Živela Animacija!
817 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
Od ideje do izvedbe
V tokratni oddaji Hudo smo spoznavali svet stripa. Naučili smo se, kako napisati zanimivo zgodbo in kako ustvariti risanega junaka. V studiu so se nam pridružili mladi ustvarjalci stripov: Tias Pajić, Filip Žagar in Martin Rjazancev, ki so se udeležili stripovskih delavnic Striparnice Stripolis. Delavnico je vodil komparativist, filozof in ilustrator Izar Lunaček, ki se nam je prav tako pridružil pred mikrofonom. Poleg mladih striparjev in Izarja, je bil z nami še petnajstletni Mark K. Štemberger, ki je leta 2014 in 2016 zmagal na Stripburgerjevem natečaju Živel strip! Živela animacija! in osvojil glavno nagrado, leta 2019 pa izdal svoj prvi strip z naslovom Popotnikov Pobeg.
Po telefonu se nam je oglasila Katerina Mirović, kuratorica in članica uredništva revije Stripburger, ki nam je predstavila natečaj Živel Strip! Živela Animacija, projekt StripCore in Stripburgerjeve stripovske delavnice.
V 18. stoletju so na Japonskem s pomočjo lesorezov prenašali ljudsko izročilo. To so bile kratke izrezljane zgodbice, ki so jih ljudje hranili, prenašali iz roda v rod in z njimi širili Japonsko zgodovino. Strip kot narisane zgodbice se v Evropi pojavi v 19. stoletju, nato pa v začetku 20. stoletja postane popularen, ko kratki stripi pričnejo izhajati v časopisu. Za prvi pravi strip tako velja Yellow Kid (Rumeni Deček) avtorja Richarda Outcoulta, ki je izšel leta 1895 v ameriškem časopisu World. V časopisu so izhajali tudi danes vsem znani stripi, kot so Garfield, Peanuts, Dilbert ... in izhajajo še danes. Po letu 1930 so stripi iz časopisnih podlistkov prvič zaživeli kot samostojna izdaja, pojavili so se namreč superjunaki kot so Superman, Spiderman, Wonder Woman, Asterix in Obelix in seveda Miki Miška ter Racman Jaka. Čeprav so bili stripi sprva namenjeni mlajši generaciji, so kmalu pričeli nastajati tudi stripi za odrasle.
Za začetnika slovenskega stripa velja Milko Bambič, ki je ustvaril strip Bu-Ci-Bu, ta je izhajal v tržaškem časopisu Edinost leta 1927. Nam najbolj znan slovenski stripovski avtor je Miki Muster, ki je ustvaril junake: lisjaka Zvitorepca, volka Lakotnika in želvaka Trdonjo.
Prva slovenska revija namenjena izključno stripu se je imenovala Zvitorepec (1996 -19973), od leta 1992 pa izhaja mesečnik Stripburger. Ta dvakrat letno izide v obliki revije, sicer pa vsako leto izdajo še 6 posebnih izdaj, kot so Mini strip, stripovski albumi ter samostojne stripovske knjižne publikacije z več kot 46 stranmi.
Stripe danes izdaja vsaka večja knjigarna, vse stripe pa se najde po slovenskih knjižnicah. Lahko jih naročite tudi v striparnici Stripolis, v Strip.art.nici Buch ali na spletni strani Stripburgerja.
Združenje Viva Comix in revija Stripburger iz Ljubljane v okviru projekta ŽIVEL STRIP! ŽIVELA ANIMACIJA! 21 razpisujeta nagradni natečaj za strip in animacijo. Na natečaj se lahko prijavijo šolarji in dijaki iz Furlanije – Julijske krajine in iz Slovenije. Zmagovalce leta 2020 si lahko ogledate na povezavi: Rezultati 2020.
Več na naslednji povezavi: Živel strip! Živela Animacija!
Sobotni program za mlade so na Prvem programu RA SLO v soboto sooblikovali mladi novinarji z OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, ki so si za temo oddaje izbrali šport. Koga so povabili pred mikrofon, kako so se znašli v vlogi tonskih mojstrov in kakšna vprašanja so pripravili za športnega reporterja Boštjana Reberšaka, ki spremlja svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Planici? Več v oddaji HUDO!
V tokratnem Hudo!ju se je voditeljica Liana Buršič pogovarjala z osmošolci z OŠ Škofljica. Spoznavna debata o preobremenjenosti šolarjev, sledenju svojim ali starševskim/družbenim željam pri izbiri poklica ter nujnosti časa zase in spremembi šolskega/družbenega sistema. Tudi o tem, kako so mladi načrtno preslišani in neupoštevani - zakaj že?
V oddaji smo tokrat spregovorili o pereči temi medvrstniškega nasilja. To pogosto razumemo kot nasilje v šoli, vendar pa se medvrstniško nasilje lahko pojavi kjerkoli. Nekatera nasilna ravnanja so direktna in hitreje, lažje vidna, prepoznavna (npr. pretepanje, brcanje in verbalno zmerjanje), druga pa so prikrita (na primer obrekovanje, namerno izločanje iz skupine, manipuliranje s prijateljstvi). Z mladimi gosti, Jakobom, Olivijo, Marijo in Galo smo tako iskali odgovore, kako nasilje preprečiti, kako ga odkriti in kaj sploh pomeni nenasilna komunikacija. Pridružil pa se nam je tudi Nace Breitenberger, ki nosi naziv prostovoljca z najdaljšim stažem pri TOM telefonu.
Z nami so bili predstavniki ekipe Smrkci iz Planinskega društva Litija, ki so v osnovnošolski konkurenci na 33. tekmovanju Mladina in gore osvojili tretje mesto. O množici znanj, ki so jih morali pokazati na tem državnem tekmovanju, pa tudi o vseh zabavnih plateh planinstva, smo govorili v oddaji Hudo.
Zadnji teden v januarju že tradicionalno poteka DOPPS-ova akcija Ptice okoli nas, v kateri vas Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vabi k opazovanju ptic okoli nas in beleženju vrst. Če jih ne prepoznate, nič hudega! Zato smo v tokratnem Hudo!ju gostili ornitologa Tomaža Miheliča in mlade ljubiteljske ornitologe Izidorja Kejžarja, Tiso Mihelič in Lovra Tuljaka. Gostila jh je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič
Ples je govorica telesa, ki se izraža z ritmom glasbe. Je umetnost, je šport, če gre za hiphop, pa tudi način življenja. O hiphopu in plesu nasploh smo se pogovarjali s plesalci Plesne šole Kazina in priznanim plesalcem, koreografom in plesnim pedagogom Željkom Božičem.
Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Matije Čopa Kranj in z mladimi novinarji posneli zanimive sogovornike in ankete. Za temo oddaje so si izbrali podjetništvo, nas pa je zanimalo tudi, kako o poklicih in poslih razmišljajo tudi sami.
V prvi oddaji Hudo in prvi soboti v letu 2023 smo ostali praznično obarvani. Govorili smo o ljudskem izročilu, se pozanimali, kaj je to koledovanje, vse skupaj pa povezali s spoznavanjem delovanja pevskega zbora. V studiu so se nam pridružili koledniki iz Cerkelj na Gorenjskem skupaj z zborovodkinjo Irmo Močnik. Posebni gost oddaje Hudo pa je bil etnolog in kulturni antropolog dr. Tomaž Simetinger. Mladi Koledniki, Jakob, Katarina, Nuša in Katja pa so nam tudi zapeli.
V oddaji Hudo smo se poslovili od starega leta ter spregovorili o načinih praznovanja novega leta po Sloveniji in svetu. Vprašali smo se, zakaj so petarde prepovedane, komu škodujejo rakete, kaj mladi radi pečejo med prazniki in kaj jih čaka v prihajajočem letu. Tokrat pa v oddaji nismo le govorili, saj smo za mlade poslušalce pripravili prav poseben novoletni kviz. V kvizu sta se pomerili skupini Wikipedija in Nori sadeži, slednji so tudi zmagali. Z nami so tako tokrat bili Lucas, Zala, Teja, Marija, Naja, Olivija in Jakob. Celotno uredništvo Programa za mlade pa vam želi mirno, veselo in uspešno novo leto 2023.
Božič nekoč in danes – z mladimi v studiu o tem, kako pričakujejo počitnice, kaj jim pomeni božič in kakšne navade imajo ob božiču, z etnologinjo pa o običajih, ki so nekoč spremljali ta praznik. Kaj je poprtnik, zakaj božič praznujemo 25. decembra in kako so dom okraševali, preden se je uveljavil običaj božičnega drevesa? Več pa v Hudoju!
V obdobju, ko mladi uporabljajo vse več slenga in prevzemajo vse več tujih besed, se lahko zamislimo nad tem, kar se dogaja s slovenščino. Poleg tega smo obdani s tehnologijo, katere osnovni jezik je angleščina. V javnosti se tako pojavlja vprašanje: zakaj Siri in Alexa ne govorita slovensko? Posledica tega je, da je tudi vse več mladih vsak dan obkroženo z več angleščine kot slovenščine. Zato smo se v oddaji Hudo vprašali: kako dobro poznamo slovenščino? Zakaj včasih raje pišemo v angleščini, zakaj nadaljevanke spremljamo z angleškimi podnaslovi in kako mladi doživljajo slovenski jezik? Poleg mladih gostov Karoline Plahutnik, Zale Perozzi Trifković, Vesne Hozjan, Lili Dolinar, Teje Kos in Lucasa Zakrajška se nam je v studiu pridružil tudi specialist Andrej Perdih ki sodeluje pri projektu Razvoj slovenščine v digitalnem svetu ZRC SAZU.
Živimo v svetu mobilnih telefonov in družabnih omrežij. Skoraj vsak od nas je vpisan v vsaj eno tako omrežje, ta pa so nato z nami na vsakem koraku – to nam omogočajo mobilne aplikacije in vseprisoten dostop do mobilnega interneta. V minulih letih se je razrasel trend objavljanja dogodkov, ki rišejo naš vsakdan, ko pa se nam zgodi kaj posebno zanimivega, pa je skorajda nuja, da to objavimo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na različne posledice, ki jih prinašajodružabna omrežja in vključevanje vanje. Velikokrat taka obnašanja vodijo v hude ne-kemične odvisnosti, ki se jih je zelo težko znebiti, nižajo koncentracijo, motivacijo in slabšajo kakovost spanja. Imajo tudi nekaj pozitivnih lastnosti, zaradi katerih smo jih ljudje sploh začeli uporabljati. Zelo učinkovita so za preganjanje prostega časa, za povezovanje z novimi ljudmi in ohranjanje stika s prijatelji. O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z učenci sedmega in devetega razreda Osnovne šole Vide Pregarc. Odgovore nam bo pomagala iskati tudi Zala Bricelj, kulturologinja in dobra poznavalka pasti družbenih omrežij in spleta. Več v oddaji z Laro Gril.
Začetek decembra napoveduje prihod praznikov in treh dobrih mož, ki nam vsako leto prinesejo obilo veselja. Praznični čas smo z učenkami in učenci z Osnovne šole Hruševec Šentjur začeli tudi v oddaji Hudo. Mladi novinarji so predstavili svoj pogled na čas, v katerega vstopamo, s sogovorniki pa so se ozrli tudi v preteklost. Povedali so še, kako čim lepše okrasiti šolo in svojo sobo.
Kako izgleda dan v življenju pisateljice in kako napisati šolski spis? O pisanju smo govorili v oddaji Hudo, temo pa so si izbrali mladi novinarji s I. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radisjke novinarske delavnice. Pred mikrofon so povabili kar nekaj zanimivih gostov, tudi eno najbolj branih slovenskih pisateljic Deso Muck.
Dobili smo prvi slovenski božični film – Kapa, režiserja Slobodana Maksimovića. V tokratni Hudo! je prišla glavna igralska zasedba iz filma (Gaj Črnič, Emil Kulović, Mila Maksimović, Tilen Kolbe) in scenaristka Saša Eržen. V sproščenem, zanimivem in navdihujočem pogovoru z mladimi ustvarjalci je uživala tudi voditeljica oddaje Liana Buršič.
V oddaji Hudo smo se odpravili v dojo, si nadeli judogi in stopili na tatami, kjer nas je pričakal sensei. Če ne veste o čem govorimo, dobro našpičite ušesa, saj smo govorili o judu. To je eden izmed najbolj priljubljenih športov med mladimi v Sloveniji, ki s svojo filozofijo in obrambno naravnanostjo uči tudi o pogledih na življenje, na katere prepogosto pozabimo. Judo je sicer moderna goloroka borilna veščina, ki je nastala na Japonskem, vključuje pa borbo stoje in na tleh, ob tem pa izvajanje metov, padcev in vzvodov. Cilj je seveda premagati nasprotnika. Kakšen je ta šport so nam predstavili člani Judo kluba Ljubljana Bežigrad.
Ob vseh obveznostih, ki nam jih nalagata šola ali služba, je treba najti čas tudi za svoja zanimanja. Na osnovnih šolah imajo mladi na voljo veliko različnih krožkov in interesnih dejavnosti, skozi katere lahko razvijajo svoje talente in zanimanja ter izražajo svojo ustvarjalnost. V oddaji z mladimi gosti in kuharskim mojstrom Karimom Merdjadijem govorimo o obšolskih dejavnostih, hobijih in preživljanju prostega časa, seveda pa tudi o kuhanju in pripravljanju sladic.
V oddaji Hudo so se nam pridružili mladi, ki so v studiu preizkusili svoje voditeljske sposobnosti in pomagali voditi oddajo Hudo. Naša skupna gostja pa je bila pevka in skladateljica Neisha, ki so ji mladi zastavljali vprašanja o tem, kako neka skladba sploh nastane, kako je nastopati na velikih odrih in kako nastane muzikal. Z nami so bili Olivia, Gala, Ema in Jakob.
Z učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica o njihovem okolju, turizmu, programu mladi nadzornik, Triglavskem narodnem parku in biosfernem območju Julijske Alpe
Katere so knjige, ki v sebi nosijo »nekaj več«, kako vzgojiti razmišljujočega, kritičnega bralca in zakaj je pomembno, da se jezik pri literarnih klasikih posodablja? O tem v tokratnem Hudoju z gosti z OŠ Vižmarje - Brod.
Neveljaven email naslov
