Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
Kaj vse lahko odkrijemo in o čem vse govorimo ob branju knjig
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sami sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena babica ...
»Mi ne zaupaš?« me je vprašala.
Kakšno vprašanje, vendar! Seveda nikomur na zaupam. Pri naši bajti ne zaupamo.
»Torej veš, kdo je to napisal?«
Gledali sva se strmo v oči. »Zlobna babi,« sem končno izdavila.
Ni bila prepričana, kaj naj si misli o tem. Nisem ji še veliko povedala o zlobi v krvnem sorodstvu. To pride pozneje.
Za roko sem jo peljala vse do kuhinje. Veselilo me je, ker je Giuseppe že kuhal s polno paro in sem lahko še malo zadržala Vesno pri sebi. Pripravljal je brancina v soli. S tem sem se na veliko bahala v šoli! Imela sva svoje obrede, midva z Giuseppejem, kot sem že rekla. Kosilo izmenično po dnevih: brancin v soli, zelenjavi, rdeči kari, falafli in krompir v pečici ... Vse to je znal pripraviti, z zavezano figo las na vrhu glave in s kuhinjsko krpo čez rame.
Vesno sem posedla na fotelj. Še malo, pa bo ponovitev resničnostnega šova prejšnjega dne. Vse to smo gledali. Iskala sem krožnike, kozarce in jih nosila na mizo.
»Kaj ga bomo žurali s televizijo?« se je pošalil.
Včasih me je zaskrbelo, kaj si bo mislila Vesna o alkoholu in gledanju plehkih televizijskih šovov. Ali o tem, da je moj bestič vedno doma in da fantomska babi piše gnusne plakate, ki pašejo v slasher grozljivko.
Čutila pa sem, da je Vesna vse to kar dobro sprejemala. Bila je prijazno bitje, pa tudi radovedno in utrgano. Nenehno je iskala ideje za svoj lastni seznam izrazov iz scenaristike, dramaturgije itn. Temu je rekla teater življenja. Pri nas doma je bilo tega zares obilno. Prišla je na pravo mesto. Očarali smo jo z brancinom v soli, domačo limonado iz mete in limete ter s čudaškimi razvadami in izrazi. Všeč ji je bil tudi Giuseppejev primorski naglas.
Potem ko smo pojedli ali pa kak dan samo popili čaj in kavo, je moja najboljša in najpametnejša sošolka šla domov ustvarjat, midva s cimrom pa na popoldanski sprehod. Rada sem mu pravila cimer. To mi je potrdilo, da ob sebi ne potrebujem odraslih, ki bi skrbeli zame. Da sem čisto samozadostna in da se o vsem odločam sama.
Suzana Tratnik je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V romanu Ava, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020, ničesar ne olepšuje. Brezkompromisno prikaže življenje na socialnem dnu, ustvari pa močno junakinjo, ki ob podpori odprtih in sočutnih ljudi na koncu le lahko zre v svetlejšo prihodnost.
Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi, najdete TUKAJ.
Na mednarodni dan otroške in mladinske literature pa se bo veliko dogajalo po celotni Sloveniji. Nekaj nasvetov najdete spodaj.
Bralnospodbujevalna akcija 2022
Mladinski literarni festival - Bralnice pod Slamnikom
817 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
Kaj vse lahko odkrijemo in o čem vse govorimo ob branju knjig
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sami sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena babica ...
»Mi ne zaupaš?« me je vprašala.
Kakšno vprašanje, vendar! Seveda nikomur na zaupam. Pri naši bajti ne zaupamo.
»Torej veš, kdo je to napisal?«
Gledali sva se strmo v oči. »Zlobna babi,« sem končno izdavila.
Ni bila prepričana, kaj naj si misli o tem. Nisem ji še veliko povedala o zlobi v krvnem sorodstvu. To pride pozneje.
Za roko sem jo peljala vse do kuhinje. Veselilo me je, ker je Giuseppe že kuhal s polno paro in sem lahko še malo zadržala Vesno pri sebi. Pripravljal je brancina v soli. S tem sem se na veliko bahala v šoli! Imela sva svoje obrede, midva z Giuseppejem, kot sem že rekla. Kosilo izmenično po dnevih: brancin v soli, zelenjavi, rdeči kari, falafli in krompir v pečici ... Vse to je znal pripraviti, z zavezano figo las na vrhu glave in s kuhinjsko krpo čez rame.
Vesno sem posedla na fotelj. Še malo, pa bo ponovitev resničnostnega šova prejšnjega dne. Vse to smo gledali. Iskala sem krožnike, kozarce in jih nosila na mizo.
»Kaj ga bomo žurali s televizijo?« se je pošalil.
Včasih me je zaskrbelo, kaj si bo mislila Vesna o alkoholu in gledanju plehkih televizijskih šovov. Ali o tem, da je moj bestič vedno doma in da fantomska babi piše gnusne plakate, ki pašejo v slasher grozljivko.
Čutila pa sem, da je Vesna vse to kar dobro sprejemala. Bila je prijazno bitje, pa tudi radovedno in utrgano. Nenehno je iskala ideje za svoj lastni seznam izrazov iz scenaristike, dramaturgije itn. Temu je rekla teater življenja. Pri nas doma je bilo tega zares obilno. Prišla je na pravo mesto. Očarali smo jo z brancinom v soli, domačo limonado iz mete in limete ter s čudaškimi razvadami in izrazi. Všeč ji je bil tudi Giuseppejev primorski naglas.
Potem ko smo pojedli ali pa kak dan samo popili čaj in kavo, je moja najboljša in najpametnejša sošolka šla domov ustvarjat, midva s cimrom pa na popoldanski sprehod. Rada sem mu pravila cimer. To mi je potrdilo, da ob sebi ne potrebujem odraslih, ki bi skrbeli zame. Da sem čisto samozadostna in da se o vsem odločam sama.
Suzana Tratnik je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V romanu Ava, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020, ničesar ne olepšuje. Brezkompromisno prikaže življenje na socialnem dnu, ustvari pa močno junakinjo, ki ob podpori odprtih in sočutnih ljudi na koncu le lahko zre v svetlejšo prihodnost.
Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi, najdete TUKAJ.
Na mednarodni dan otroške in mladinske literature pa se bo veliko dogajalo po celotni Sloveniji. Nekaj nasvetov najdete spodaj.
Bralnospodbujevalna akcija 2022
Mladinski literarni festival - Bralnice pod Slamnikom
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Mladi novinarji iz Osnovne šole Anice Černejeve Makole so se odločili, da v oddaji raziščejo svet mode in vsega, povezanega s njo. Ali se mladi za šolo vedno uredijo po zadnji modi? Se oblačijo doma isto kot zunaj? Kako je z ličenjem pri dekletih - je ta res prisoten le ob posebnih priložnostih? In kako na to gledajo fantje - so jim sploh všeč naličena dekleta? Kaj pa pričeske, morajo biti vedno urejene? O vsem tem in še marsičem drugem v soboto po 9h na Prvem!
V oddaji Hudo smo se tokrat družili z igralci igralske šole POTica. Mlajši del zasebe je pripravil predstavo Koze, starejši pa predstavo Okrog sveta, in z obema so na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj osvojili nagrado. Kot so povedali, je bilo pripravljanje predstav za festival precej naporno delo, a vseeno ne preveč težko, saj so se na vajah in igralskih treningih imeli super. Kdaj pa kdaj, kot povedo, so se tudi skregali ob tem, ko so v predstavo vanšali svoje ideje. V oddaji boste slišali tudi, kako lahko preženete tremo, ki jo imate pred nastopom. Mentorica v igralski šoli, akademska igralka Andeja Stare, ki je na 16. Otroškem festivalu gledaliških sanj prejela nagrado za najboljše mentorsko delo, pa je za vas skupaj z mladimi igralci pripravila še nekaj drugih nasvetov. Slišali pa boste tudi, kako o tematiki hvaležnosti, razumevanja in prijateljstva, s katerimi se prredstavi ukvarjata, razmišljajo naši tokratni gosti.
V letošnjem šolskem letu na Osnovni šoli Cvetka Golarja že peto leto zapored poteka projekt Cvetko ima talent. Gre za zabavno prireditev, na kateri se predstavijo učenci šole s talentom v katerem koli žanru ali spretnosti. To je petje, ples, igranje na inštrument, imitacija ali karkoli drugega. V mesecu aprilu se najboljši iz avdicije Cvetko ima talent predstavljajo v polfinalu, 25. aprila pa se bo odvil veliki finale v Športni dvorani Trata. Projekt je postal tudi nacionalni Unescov projekt. To pomeni, da ga predstavili tudi drugim šolam in vsem zainteresiranim omogočili skupno srečanje. Na tem zaključnem dogodku se bodo predstavili vsi »zmagovalci« šol, ki ga bodo šole izbrale tekom leta. Cilji projekta so sodelovanje, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Več voditeljica Tadeja Bizilj in njeni mladi gosti.
Mladi novinarji iz OŠ Koper bodo v tokratni oddaji Hudo! raziskovali svet učenja. Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – zakaj ga sploh rabimo? Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Je res, da se s pisanjem plonk listkov tudi marsikaj naučimo? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga ste odgovore dobili v soboto po 9h v oddaji HUDO! z voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi novinarji iz Osnovne šole Trebnje so se pod mentorstvom učiteljice Maje Ogrinc odločili, da bodo Rastočo knjigo predstavili tudi našim mladim poslušalcem. Rastoča knjiga je pomnik hvaležnosti za življenje s knjigo. Knjiga je v slovenski zgodovini mnogo več kot zgolj knjiga. Je tesna sopotnica slovenskega naroda že daleč pred osamosvojitvijo in državno suverenostjo. Ko je pred 1000 leti neznani pisar zapisal stavke naše pra-govorice v Brižinske spomenike ni mogel vedeti, da je začel pisati pismo, katerega vsebina bo povezovala narod iz veka v vek in iz roda v rod. Več pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Hudo! z mladimi in voditeljico Tadejo Bizilj.
Se še spomnite, kako smo si kot otroci pripovedovali stvari po telefončkih? In kako je novica, ki je romala od enega do drugega, na koncu postala čisto drugačna … Mladi novinarji iz Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke so v tem tednu raziskovali svet šolskih tračev. So ti vedno samo zlonamerni, neprijetni in škodljivi? Ali so lahko govorice tudi zabavne in pozitivne? O čem najpogosteje govorijo šolski trači in kako se odzvati, ko kakšnega slišite? O vsem te z mladimi in voditeljico Tadejo Bizilj.
Da je smeh pol zdravja, dobro vemo vsi. Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Pravi čas za glasen smeh in dobro voljo tokrat v oddaji Hudo! z mladimi z Osnovne šole Grm iz Novega mesta in njihovimi sogovorniki ter voditeljico Tadejo Bizilj.
V Evropi smo bili letos priča ekstremnemu mrazu in močnim snežnim neurjem. Kako je torej možno, da se naš planet segreva? Znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na podnebne spremembe, ki so posledica človekovega poseganja v naravo. Zdaj se zdi, da jih res ne moremo več ignorirati. Kaj pomeni ogljični odtis, kaj je to trajnosti razvoj in kako lahko vsak sam pomaga ohraniti naš planet? V soboto med deveto in deseto v oddaji Hudo!, s finalistkami letošnjega Eko kviza iz OŠ Dravlje in Slovensko fundacijo za trajnosti razvoj Umanotera.
Na Osnovni šoli Orehek Kranj že nekaj let organizirajo sobotne delavnice za nadarjene učence gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti. Na njih sodeluje preko 20 osnovnih šol in preko 350 učencev. Zanje pripravijo jezikovne, naravoslovne, družboslovne, tehnične, računalniške, socialne in druge delavnice. Vzdušje na letošnjem festivalu je preverila ekipa oddaje Hudo! – v terenskem studiu na šoli med mladimi udeleženci.
O najhitrejši igri na svetu smo spregovorili z dečki do 14 let, ki trenirajo pri Hokejskem klubu Olimpija.
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Olimpijski krogi naj bi bili zaradi simbolike povezanosti narodov vseh petih celin v sožitju, medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu, eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in družbenih mednarodnih dogodkov. Imajo še ta status izjemnosti? O tem v tokratnem Hudo!ju z učenci OŠ Domžale in enim najboljših slovenskih športnikov, Primožem Peterko. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Mnogi imajo v življenju vzornike. Za nekatere so to starši, učitelji ali drugi znanci, večina mladih pa vzornike najde prav v zvezdnikih. In medtem ko so včasih zvezdnikom sledili tako, da so obešali njihove plakate po stenah sobe, izrezovali njihove fotografije iz revij, snemali na kasete njihove skladbe, jim danes mladi sledijo prek raznih omrežij. Kakšne so lepote in pasti zvezdništva, zakaj je dobro imeti vzornika in kje moramo postaviti meje, ko mu želimo slediti in biti podobni - o vsem tem so skozi tokratne novinarske delavnice tokrat razmišljali Žan, Jure, Timotej, Hana, Ana, Tajda, Eva, Veronika, Sara, Katja in Živa z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
V svetu se vsakodnevno kar milijarda ljudi bori z lakoto, zato je skrb za zagotavljanje zadostnih količin hrane globalni cilj, hkrati pa se v vsakdanjem življenju vse pogosteje srečujemo tudi z velikimi količinami zavržene hrane. Vsakdo lahko že v domačem okolju prispeva svoj korak k zmanjševanju količin zavržene hrane – z zamrzovanjem, shranjevanjem ali predelavo uporabnih ostankov hrane, pravočasno uporabo ter načrtovanjem obrokov. Tako bo količina zavržene hrane manjša, hkrati pa se tako ohranjajo tudi naravni viri, ki so ključni za trajnostni razvoj planeta. Kako za to, da bi bilo zavržene hrane čim manj, borijo v Žalcu, bodo s svojimi sogovoriki več povedali mladi novinarji s I. Osnovne šole Žalec.
Z osnovnošolci iz Škofje Loke, Medvod in z Iga pri Ljubljani bomo razmišljali o tem, kaj vse so doživeli v letošnjem letu – kaj jih je presenetilo, kaj razveselilo, kaj razžalostilo, po čem si bomo zapomnili to leto in s kakšnimi željami zrejo v prihajajoče leto 2018. O vsem tem bodo več povedali Manuela, Jana, Samo, Zala, Vita, Dora, Maja, Pia, Tatjana in Jaka. 01 475 22 22 pa vroča telefonska številka, na kateri bomo delili lepa presenečenja – tokrat prav vsakemu, ki nas pokliče. Na vas čakajo majice, kape, slušalke in nahrbtniki RTV Slovenija, koledarji in blokci Zveze prijateljev mladine Slovenija, vstopnice za ZOO Ljubljana pa vstopnice za Kinodvor, Prirodoslovni muzej Slovenije in Mestni muzej Slovenije. Filmski distributer Blitz je za mlade poslušalce pripravil filmska presenečenja, založbe Miš, Mladinska knjiga in Felix pa knjižne nagrade. Za vse športne navdušence imamo pod radijsko smrečico smučarske karte za Krvavec in Soriško planino, z malo sreče in pravilnimi odgovori na nagradna vprašanja pa se boste lahko tudi sankali na Veliki planini ter zapeljali z vlakom Slovenskih železnic :). Prav nihče ne bo ostal praznih rok – se slišimo to soboto med 9h in 10h v oddaji HUDO! :)
Neveljaven email naslov