Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
827 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane. Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli. Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...? O vsem tem bomo z mladimi z Osnovne šole Veliki Gaber govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo!, ko ste tudi vi, mladi poslušalci, vabljeni, da se nam pridružite na številki 01 475 22 22 in poveste, kakšne so po vaše prednosti življenja v mestu ali na podeželju.
V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? Ali morajo ob izbiri srednje šole mladi že razmišljati tudi o poklicu, ki ga nekoč želijo opravljati ...? O vsem tem bomo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane in Andrejo Ninković, šolsko svetovalno delavko, zakonsko ter družinsko terapevtko.
Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli v oddaji Hudo.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo.
Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z učenci z OŠ Rodica se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo.
Prva oddaja v letu 2022 je bila obarvana s pogledom nazaj in naprej. Z nami so bili devetošolci Waldorfske šole Ljubljana in Prežihovega Voranca: Tomaž, Sofia, Andreas, Ajda, Iza, Aurora, Marko, Neža, Zala in Stela. Govorili smo o tem, kako so preživeli praznovanje novega leta, kakšno je bilo zanje leto 2021 in kaj jih čaka v letu 2022. Vsak izmed gostov pa je mladim poslušalcem in poslušalkam posvetil prav posebno novoletno čestitko ter glasbeno željo. Poleg mladih se nam je pridružil tudi igralec Nik Škrlec, s katerim smo se prav tako ozrli nazaj, tudi Nik pa je mladim zaželel (ne)uspešno leto 2022. Nik Škrlec: »Vsem poslušalkam in poslušalcem želim čim več ponesrečenih poskusov, neuspeha in spodletelih ciljev, ker je to najboljši kazalec dobrih zgodb in idej. Kadar nam nekaj spodleti in se vse poruši, imamo odlično možnost, da premislimo, kaj počnemo in gremo naprej. Verjamem, da so največje stvari zgrajene na največ neuspeha in v tem moramo uživat. To je ena sama igra zato vam želim čim več fejlov.«
V duhu božiča bomo tokrat nagnili druženje z mladimi gosti z gorenjskih in ljubljanskih koncev k povezovanju, solidarnosti in sočutenju. K temu, da pravzaprav ni "drugih" in da smo vsi povezani in soodvisni ter soustvarjamo kakovost bivanja v skupnosti, ožji in širši. Pripravili smo vam tud čisto pravo božično pravljico v živo, ki jo bo interpretirala kamišibajkarica Jadranka Završnik, podarili pa bomo tudi knjižne novosti tistim, ki nas boste poklicali v oddajo in voščili vsem kaj lepega. Dobro mora krožiti. Se slišimo! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Govorili smo o pomenu finančne pismenosti in o znanju upravljanja z denarjem, ki ga dobite mladi. Naj bo to z žepnino, darili ali pa s plačilom za dela, ki jih opravite. Z nami so bili učenke in učenci z Osnovne Šole Solkan, ki prek delavnic in primerov dobrih praks na šoli pridobivajo znanja o finančni neodvisnosti. Kako udejaniti pregovor kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača, boste izvedeli v oddaji Hudo.
Z mladimi novinarkami in novinarji s I. osnovne šole Celje smo govorili o tremi in javnem nastopanju. Pred mikrofon so v okviru novinarskih delavnic povabili zanimive sogovornike, pripravili pa so tudi mnogo nasvetov o tem, kako lahko suvereno izpeljemo svoj nastop. Naj bo to pred razredom, na odru ali na športnem tekmovanju.
Z mladimi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj smo pričarali decembrsko vzdušje. Govorili smo o Miklavžu, peki brezglutenskega peciva, o starih decembrskih običajih in navadah nam je več povedala Urša Košir iz Otroškega stolpa Pungert, poklicali smo režiserja Mitjo Okorna in izvedeli, kako je decembra na tujem, poslušalcem pa zastavili nagradno vprašanje ...
Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo bomo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili bomo tudi številna znanja, ki jih v naravi pridobijo mladi, slišali pa boste tudi recept iz šestih sestavin za odlične sprehod.
Nova sezona radijskih novinarskih delavnic Radia Hudo! je pred vrati in tokrat jo bodo odprle dekleta iz Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake. V tem tednu so pred mikrofon povabile zanimive sogovornice in se spraševale, katere so tiste uspešne ženske, ki so krojile našo zgodovino in katere tiste, ki so nam lahko še danes za zgled. Slišali boste tudi, v katerem poklicu se ženske po mnenju najmlajših z Izlak najboljše znajdejo in kako trem uspešnim devetošolkam uspeva združevati šolske obveznosti z vsakodnevnimi treningi in vajami.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
V tokratni oddaji Hudo se nam bodo v studiu pridružile učenke Naja Kapun, Izza Petrnel Žele, Ronja Štrukelj Kreč in učenec Jaša Pignoni Čebron. Govorili bomo o tem, kako se učiti, pripraviti na test in ustno spraševanje, kako so zadovoljni z urnikom, in kaj počnejo v prostem času, ko lahko pozabijo na šolo.
V počitniški soboti bomo z mladimi kuharji govorili o jesenskih jedeh, o tem, kako si šolarji lahko sami pripravijo kaj dobrega za pod zob ali s kosilom presenetijo starše. Izvedeli bomo tudi, katere so glavne osnove v kuhinji, ki jih moramo poznati, preden se lotimo kuhanja ali peke in kako pravilno načrtovati jedilnik, da nam pri pripravi ostane čim manj odpadkov. Svoje kuharske izkušnje in kuharsko znanje lahko na 01 475 22 22 delite z nami tudi vsi mladi poslušalci – po 9-ih bomo veseli vaših klicev.
Neveljaven email naslov