Ime tedna je Tim Gajser, motokrosist, ki si je z odličnimi dirkami v razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka in se pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa.

"Moj oče je bil motokrosist, še sedaj vozi, vedno sem bil poleg njega na tekmah, pri dveh letih in pol me je posedel na motor in mi povedal, kako se vozi."

Motokrosist Tim Gajser si je z odličnimi dirkami in petimi zmagami na tekmah svetovnega prvenstva v elitnem razredu MX2 v skupnem seštevku priboril naslov svetovnega prvaka. Tako se je pri zgolj devetnajstih letih povzpel na sam vrh motokrosističnega športa. "Velik uspeh za človeka iz tako majhne države," pravi.

Med pogovorom za naš radio je bil v Franciji, na poti v domovino, kjer bo lahko zacelil tudi rane po naporni sezoni. Na zadnji tekmi si je namreč zlomil prst. "Motokros je kar nevaren šport, ampak mi vozniki na to ne mislimo, ker v vožnji uživamo."

Ko je bil mlajši, se je ukvarjal z različnimi športi, tudi z judom, nogometom in smučanjem. A ob prvih odmevnejših zmagah na motorju, se je dokončno odločil za šport, ki mu je blizu že od nekdaj.

Ob napornem tekmovalnem sporedu mu je letos uspelo tudi maturirati, kar pomeni, da bo lahko svetovni prvak odslej še bolj pilil svoje motokrosistične spretnosti.

"Prej je bilo veliko dela s treningi in šolo, kar ni lahko. Oče me je rinil naprej, že v drugem letniku sem rekel, da ne bi več hodil v šolo, ker ni lahko, ne moreš se osredotočiti na eno stvar, ampak oče je vztrajal. Sem vesel in sem mu tudi hvaležen."

Kandidata sta bila tudi:

Franci Just, publicist in gonilna sila vseslovenskega srečanja ustvarjalcev slovenske mladinske književnosti Oko besede. Festival že 20 let tradicionalno poteka v Murski Soboti, na njem pa od leta 1997 podeljujejo tudi osrednjo slovensko nagrado za mladinsko književnost – večernica.

Jerneja Batič, z oddelka za kulturo MOL in vodja projekta prenove Plečnikove hiše v Ljubljani. Po dveh letih arhitektov nekdanji dom dopolnjuje nova razstava o njegovem življenju in delu, hiša pa postaja tudi izhodiščna točka za raziskovanje celostne arhitekturne umetnine Plečnikove Ljubljane.