Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Ime tedna je postal Jurij Souček, igralec, prejemnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka za življenjsko delo.
Čeprav je bil vse življenje zapisan gledališču, je eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov televizije in radia. Součkove prve televizijske nastope je zaslediti že v letu 1958, hkrati pa je njegov radijski opus eden najobsežnejših in najraznovrstnejših, saj šteje približno 600 radijskih iger.
Poklicali smo ga ravno med peko torte: "Pa bučo režemo, tako živahno je, pes laja." Za Jurija Součka bi lahko rekli, da je dedek vseh nas: "Da, s Pipijem in Melkijadom, pravljice pripovedujem tudi na radiu. Še vedno nekaj delam, zlasti če je zastonj, me vprašajo, če imam čas. Sem se že navadil, vedno vprašam, ali bo na koncu šampanjec." V šali pove letošnji Ježkov nagrajenec za življenjsko delo, ki o Franu Milčinskem pravi, da je bil nepredvidljiv.
"Popolnoma nepredvidljiv. Midva sva se dobro poznala, tako kot jaz je bil tudi on neke vrste samotar. Nisem ga videl v nekih pristnih odnosih z drugimi, razen s svojo družino."
Jurij Souček je na televiziji prvič nastopil konec petdesetih let: "Leta 1958 je bilo vse zmešano. Za televizijo sem naredil prvi scenarij, ki se je imenoval Promenada, na Gospodarsko razstavišče sem povabil nekaj igralcev, ki so znali peti. Med vojno je moral igralec igrati instrument, pa posluh je moral imeti." Jurij Souček se spominja tudi začetkov sinhronizacije risank:
"Takrat smo začeli s Čebelico Majo. To je bilo težko, niso znali nazaj zavrteti posnetka. Če si se zmotil, so morali prevrteti nazaj do prve pavze. Na glavi smo bili pokriti z odejami. Luštno je bilo. Zdaj snema vsak zase, takrat je bilo to bolj igralsko."
Radio je njegov stalni spremljevalec, rad ima govorne oddaje. "Rajši kot glasbo, pri današnji nikoli ne veš, ali se ti je radio pokvaril ali kaj drugega. Vseskozi ponavljajo eno frazo, to je zdaj to moderno."
Stojan Kerbler, ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije. Ob njegovi 80-letnici so se mu v Moderni galeriji poklonili z retrospektivo njegovih del. Od leta 1960 do danes je razstavljal na več kot 1400 razstavah v 52 državah sveta, njegovi najbolj znani cikli pa so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.
Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana in vodja projekta Ljubljanica, reka, ki povezuje, ki je bil na zasedanju Dnevov evropske dediščine v Strasbourgu izbran med deset najboljših evropskih zgodb. Na Vrhniki v nekdanjih prostorih IUV raste Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer je na ogled več kot 400 izvirnih predmetov iz struge reke in s kolišč na Barju.
Ime tedna je Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg v ljubljanskem UKC in gonilna sila izvajanja novega posega pri bolnikih z redko pljučno boleznijo. Sprva so operacije, pri katerih odstranijo strdke iz najglobljih plasti pljučnih žil, medtem ko pacientu iz telesa odstranijo vso kri in ga globoko podhladijo, izvajali ob pomoči tujih strokovnjakov, zdaj so poseg prvič v celoti izvedli samostojno.
Ime tedna je postal Andrija Halužan, zdravnik splošne medicine v Vuzenici, ki v svoji ordinaciji paciente sprejema že 53 let. Pri 80. letih ostaja predan svojemu delu in vztraja, ker ni mlajših kolegov, ki bi ga nadomestili. Kritik sodobne, egoistične družbe trdno verjame, da pacienti niso krivi za stanje slovenskega zdravstva in je zato eden od tistih, ki se stavki zdravnikov niso pridružili.
Prvo februarsko Ime tedna je postala Mankica Kranjec, fotografinja, ki je serijo portretov žensk z naslovom Spregledane postavila na ogled v Evropskem parlamentu. Na fotografski razstavi je z edinstveno umetniško-dokumentaristično interpretacijo v ospredje postavila gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge nevidne akterke iz zakulisja naše družbe, ki pogosto ostajajo zapostavljene in prezrte.
Ime meseca januarja je postala Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol, ki nenehno išče nove izzive na področju energetike, predvsem pa svoje znanje in izkušnje s terena predaja mlajšim generacijam. Je tudi prejemnica naziva inženirka leta 2023.
Ime tedna so postali Timi Zajc, Lovro Kos, Peter Prevc in Domen Prevc, smučarski skakalci, ki so na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na Kulmu ubranili naslov svetovnih prvakov. Timi Zajc je slovenski uspeh dopolnil z bronom na sobotni posamični preizkušnji. To je tretja zaporedna zlata moštvena kolajna z velikih tekmovanj.
Ime tedna je postala Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol, ki nenehno išče nove izzive na področju energetike, predvsem pa svoje znanje in izkušnje s terena predaja mlajšim generacijam. Je tudi prejemnica naziva inženirka leta 2023.
Ime tedna sta postala Matej Ferlič in Juš Šoltes, oblikovalca, ki sta za plakat Vse je kul zmagala na mednarodnem natečaju Plaktivat. Med 400 deli iz 34 držav sta žirijo na inštitutu TAM-TAM za družbeno odgovorni plakat na temo mladostniških stisk prepričala brez podob, pač pa z besedami, ki nas popeljejo skozi konkretno realnost.
Ime tedna je Savina Goličnik, pobudnica ene najuspešnejših božičnih akcij v Sloveniji, ki je z ekipo prostovoljcev že deseto leto zapored organizirala akcijo Božiček za en dan. S pisanimi darili so letos nasmehe narisali na obraze skoraj 14 tisoč otrok in starostnikov iz socialno šibkejših okolij.
Ime tedna je Dušan Škodič, raziskovalec planinske zgodovine, ki je ob 130. obletnici organiziranega planinstva pri nas izdal knjigo Triglav je naš. V njej na podlagi nepričakovano odkritih arhivov na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem, ki jih v branje ponuja kot napet roman.
Ime tedna in ime decembra je postala Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, kjer si že skoraj 35 let prizadevajo za njihovo večjo varnost. Pred kratkim so izdali knjigo V njeni koži, ki združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev in različnih izobrazbenih struktur, z bolečimi izkušnjami nasilja med štirimi stenami.
Ime tedna je Andrej Rozman – Roza, pesnik, pisatelj in igralec, ki je v imenu Gledališča Ane Monro z objavo v Mzinu pred 30 leti k sodelovanju v improvizacijskih igrah povabil skupine z različnih koncev Slovenije. Tako se je iz začetnega turnirja in delavnic v naslednjih letih razvila Impro liga, najstarejši program gledališča "hitrih misli in reakcij" v Sloveniji.
Miha Kovač, profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter eno od ključnih vlog pri častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu prejel Schwentnerjevo nagrado.
Ime tedna in ime novembra je Maja Primic Žakelj, epidemiologinja, ena od pobudnic in prva vodja presejalnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA. V dvajsetih letih delovanja se je pregleda udeležilo 740.000 žensk, pravočasno so odkrili in zdravili 33.500 predrakavih sprememb materničnega vratu, zbolevnost pa se je več kot prepolovila.
Ime tedna je Tomato Košir, mednarodno uveljavljen oblikovalec vizualnih komunikacij, ki je za svoje delo prejel številne nagrade. V luči izraelsko-palestinskega konflikta je pred kratkim oblikoval naslovnico za priznano ameriško politično revijo Politico, tokrat pa je z idejo krvavega madeža na naslovnici Objektiva, ki pronica skozi strani časopisa, opozoril na tragiko množičnih kolateralnih žrtev in prelivanja krvi v Gazi.
Ime tedna je postal Andraž Slakan, aranžer, dirigent ter dolgoletni član umetniškega vodstva in vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile, skupine, ki je s štirimi koncerti v ljubljanskem Cankarjevem domu zaznamovala štiri desetletja delovanja. Na koncertih izvajajo tako domače kot tuje uspešnice najrazličnejših žanrov, v štirih desetletjih so izvedli več kot tisoč nastopov, skozi njihove vrste pa se je razporedilo več kot 300 pevcev.
Ime tedna je Lea Udovč, novinarka in urednica portala STAznanost ter vodja video servisa STA, ki je na izboru za evropskega znanstvenega novinarja 2023 v Freiburgu prejela tretjo nagrado. Priznanja, ki spodbujajo odličnost in inovacije na področju poročanja o znanosti po vsej Evropi podeljujejo pri Evropski zvezi za znanstveno novinarstvo.
Ime tedna je Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo pod okriljem katere je potekala letošnja predstavitev Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na največji predstavitvi naše države na področju kulture v tujini doslej so s skupno 250 dogodki opozorili na širše kulturno dogajanje s poudarkom na poeziji in filozofiji ter poglobljenem branju v dobi zaslonov.
Ime tedna je Anton Grobelnik, mlad prevzemnik kmetije Podbornik, ki leži v naselju Galicija v občini Žalec. Obdelujejo 34 hektarjev kmetijskih zemljišč, ukvarjajo se z živinorejo in predelavo mesa v suhomesne izdelke, v zelo kratkem času pa se mu je uspelo prebiti na trg z vrhunskimi izdelki, ki jih ponuja v lastni trgovini na kmetiji. Prejel je naziv Inovativni mladi kmet 2023.
Ime tedna je Jasna Murgel, predsednica Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki si že 40 let prizadeva za enake možnosti vseh in za kulturno okolje, ki bo drugačnost v telesnih in intelektualnih sposobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov.
Ime tedna in ime oktobra je Uroš Ocepek, učitelj, ki na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poučuje računalništvo. V okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" je lani zmagal na slovenskem izboru za najboljšega učitelja, zdaj pa se je v konkurenci več tisoč učiteljev z vsega sveta uvrstil med 50 najboljših in se poteguje za nagrado najboljšega učitelja na svetu.
Neveljaven email naslov