Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime meseca maja je Polona Tanšek Aškerc, dipl. medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo. Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Diplomirana medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo
Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Polona Tanšek Aškerc se iz Rimskih Toplic vozi v službo v Ljubljano in je tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana. Pričakovano je bil njen delovnik precej drugačen kot običajno, delo je bilo naporno, popolnoma se je spremenila organizacija. Spominja se, da so se velikokrat dogajali spori, saj bolniki režima niso bili vajeni. Organizacija je največ težav povzročila najranljivejšim skupinam, sploh starejšim, ki so brez svojcev in so v tem času bili skoraj brez kakršne koli komunikacije. Še večje stiske so doživljali hospitalizirani in varovanci v domovih za starejše ali socialnih zavodih.
"Ob razglasitvi epidemije sem tudi sama čutila negotovost. Vse zdravstvene delavce je skrbelo, ali bomo lahko ostali zdravi, ali bo opreme dovolj ... Številni med nami so bili dolgo izolirani od svojcev, težko si je predstavljati, v kakšnih stiskah so bili."
Po besedah Polone Tanšek Aškerc je bilo zaradi prostorske stiske in kadrovske podhranjenosti največ težav v domovih za starejše.
"Na to opozarjamo že dolgo. Upam, da je ta grenka izkušnja motivacija za nujne spremembe in izboljšave. Sprejeti moramo strategije in ukrepe, če želimo, da bomo na stara leta lahko vsi živeli človeka vredno življenje tudi v Sloveniji."
Dodaja še, da mora biti tudi delo podpornih služb primerno plačano in da je teh kadrov dovolj. Ta dela je treba narediti privlačna za zaposlene, zdaj pa so slabo plačana in hkrati zelo naporna.
Ime meseca maja je Polona Tanšek Aškerc, dipl. medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo. Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Diplomirana medicinska sestra, sindikalistka in simbolna predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v tem času zagotavljali nemoteno oskrbo
Več tisoč zaposlenih v različnih poklicih je s svojo strokovnostjo bolnikom, stanovalcem in oskrbovancem zagotavljalo nego, pomoč, prehrano, toplo besedo in je med epidemijo tako tvegalo svojo varnost in varnost svojih bližnjih, nekateri pa so se za varnejšo oskrbo pomoči potrebnih tudi za nekaj tednov ločili od svojih družin.
Polona Tanšek Aškerc se iz Rimskih Toplic vozi v službo v Ljubljano in je tudi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana. Pričakovano je bil njen delovnik precej drugačen kot običajno, delo je bilo naporno, popolnoma se je spremenila organizacija. Spominja se, da so se velikokrat dogajali spori, saj bolniki režima niso bili vajeni. Organizacija je največ težav povzročila najranljivejšim skupinam, sploh starejšim, ki so brez svojcev in so v tem času bili skoraj brez kakršne koli komunikacije. Še večje stiske so doživljali hospitalizirani in varovanci v domovih za starejše ali socialnih zavodih.
"Ob razglasitvi epidemije sem tudi sama čutila negotovost. Vse zdravstvene delavce je skrbelo, ali bomo lahko ostali zdravi, ali bo opreme dovolj ... Številni med nami so bili dolgo izolirani od svojcev, težko si je predstavljati, v kakšnih stiskah so bili."
Po besedah Polone Tanšek Aškerc je bilo zaradi prostorske stiske in kadrovske podhranjenosti največ težav v domovih za starejše.
"Na to opozarjamo že dolgo. Upam, da je ta grenka izkušnja motivacija za nujne spremembe in izboljšave. Sprejeti moramo strategije in ukrepe, če želimo, da bomo na stara leta lahko vsi živeli človeka vredno življenje tudi v Sloveniji."
Dodaja še, da mora biti tudi delo podpornih služb primerno plačano in da je teh kadrov dovolj. Ta dela je treba narediti privlačna za zaposlene, zdaj pa so slabo plačana in hkrati zelo naporna.
Zdenko Šalda je zdravnik, pobudnik uvedbe znanja oživljanja v obvezne učne vsebine in gonilna sila akcije “Milijon srčnih točk”. Z njo so na Dolenjskem lokalne skupnosti same vzpostavile mrežo 40 javno dostopnih defibrilatorjev in organizirale številne brezplačne tečaje temeljnih postopkov oživljanja, tudi za otroke.
Ignacije Šunjić je dolgoletni direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in glavni krivec, da je pravljica o Sapramiški pred 30 leti doživela premiero v lutkovni preobleki. Na sporedu je ostala neprekinjeno vse do danes, videlo pa jo je 287.595 gledalcev.
Ime tedna je Rok Sanda, režiser predstave Ikarus, ki je nastala pod okriljem društva Mali Petelin iz Senovega in je dobitnica matička za najboljšo predstavo na 55. Linhartovem srečanju amaterskih gledaliških skupin. Predstavo Ikarus odlikuje zanos zasedbe, kar z režijo in humorjem ustvari avtentično celoto in angažirano gledališko doživetje, so zapisali v utemeljitvi.
Ime tedna je postala Janja Zupančič, ravnateljica OŠ Luisa Adamiča Grosuplje. Med 56 osnovnimi šolami, ki so si letos prislužile naziv ‘kulturna šola’, so jo proglasili za najbolj kulturno. Tam deluje 30 krožkov in skupin, devet pevskih zborov, v zadnjih treh letih pa so izdali 13 knjig, ki so jih napisali njihovih učenci.
Ime tedna je Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na svetovnem prvenstvu v Parizu z zgolj 17-imi leti osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. To je šele druga slovenska zlata kolajna na članskih svetovnih prvenstvih ter prva v zadnjih 15 letih.
Ime tedna je Jaka Tušek, raziskovalec Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo, kjer so razvili prvi učinkoviti prototip elastokalorične toplotne črpalke na svetu, ki bi lahko pomenila revolucijo pri hlajenju procesorjev in strežnikov pa tudi električnih vozil. Izsledke so objavili v ugledni reviji NatureEnergy.
Ime tedna sta postala Peter Uranič in Klemen Balažic, mlada športnika, ki sta nesebično in brez pomislekov zabredla v reko Savo pri Kranju in iz nje rešila negibnega človeka ter mu tako rešila življenje.
Ime tedna je postal jadralec Vasilij Žbogar, ki je na OI v Riu osvojil srebrno kolajno.
Ime tedna je postal Peter Kauzer! Kajakaš, ki je na olimpijskih igrah v Riu osvojil srebrno medaljo v slalomu na divjih vodah, drugo za slovenski kajakaški šport in spisal najlepše poglavje v svoji športni karieri.
Ime tedna je postal Walter Zakrajšek, vodja obsežne in zahtevne reševalne akcije na Migovcu pri Tolminu, kjer se je v zelo zahtevni jami Primadona na globini 200 metrov ponesrečil angleški jamar. Pri reševanju so sodelovale ekipe jamarskih reševalcev, tolminski gorski reševalci s helikopterjem in celo državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, saj so v jami z eksplozivom širili prehod za rešitev ponesrečenca.
Ime tedna je postal Boban Milunović, ključni mož festivala MetalDays, danes enega najbolj prepoznavnih slovenskih festivalov v svetu. Ob sotočju Tolminke in Soče v Tolminu se na veselje lokalnih gostinskih in turističnih ponudnikov vsako leto zbere 12 tisoč navdušencev metalne glasbe iz več kot 60 držav sveta.
Ime tedna je postal Matija Solce, vodja festivala Plavajoči grad, na katerem se je v treh dneh pod vodo in nad njo, v jamah, na drevesih, predvsem pa v idilični okolici gradu Snežnik predstavilo 70 domačih in tujih glasbenih, akrobatskih, plesnih in lutkarskih skupin. Celoten festival temelji na prostovoljstvu in poteka skorajda brez proračuna.
Ime tedna je postal Anže Albreht, prostovoljni gasilec dolnjelogaškega društva, pobudnik gibanja Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, na čigar pobudo so gasilci, reševalci in policisti minulo soboto na počivališču Lom, v akciji Reši življenje, razdelili 17 tisoč plastenk vode ter opozarjali na pomen ustreznega ravnanja in pravilnega razvrščanja ob zastojih na avtocesti.
Ime tedna je postal Jan Klavora, organizator Festivala Soča Outdoor, ki je z ekipo v Tolminu, Kobaridu in Bovcu navdušil udeležence in potrdil, da si dolina Soče poleg različnih festivalskih dogodkov, zasluži tudi športnega.
Največ glasov poslušalcev je prejela Daca Perne iz Kulturnega društva Podbrezje, kjer so postavili prvo spominsko obeležje slovenski slikarki Ivani Kobilca. Doprsni kip akademskega slikarja Mirsada Begića upodablja slikarko v mladostnem obdobju, ko je prav v Podbrezjah ustvarila Poletje, ki je najbolj priljubljena umetnina v stalni zbirki Narodne galerije.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Ime tedna je postal Simon Horvat s Kemijskega Inštituta, kjer so v sodelovanju s kolegi s Škotske odkrili gen za vitkost, ki odpira nove možnosti razvoja zdravil za z debelostjo povezan diabetes. Izsledke so objavili v reviji Nature medicine. Nivo gena TST je pri vitkih in zdravih ljudeh povišan, zato lahko z njegovo stimulacijo slabe učinke diabetesa zmanjšamo.
Ime tedna je postal Luka Snoj! Vodja jedrskega reaktorja Triga, ki pod okriljem Inštituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Začetek delovanja reaktorja je pomenil za Slovenijo začetek jedrske dobe, pomenil pa je tudi razvoj znanja o okolju, računalništvu in medicini.
Največ glasov poslušalcev je prejel Dragan Mihailović iz odseka za kompleksne snovi Inštituta Jožefa Stefana, kjer so prvi na svetu razvili novo vrsto spominskega elementa. Ta dosega rekordne hitrosti pomnjenja in se ne pregreva. S tem so odpravili dve največji omejitvi superračunalnikov.
Neveljaven email naslov