Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime tedna je Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, kjer so za spodbujanje in razvoj vrednot, spoštljivih odnosov in sodelovanja, prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole, priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Ime tedna je Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, kjer so za spodbujanje in razvoj vrednot, spoštljivih odnosov in sodelovanja prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole
Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole, priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Že pred leti so se odločili za vpeljavo modela Glasserjeve šole, natančneje za uvedbo teorije izbire v poučevanje. Spodbujajo in razvijajo vrednote, spoštljive odnose in sodelovanje. Bistvena razlika med tradicionalno in Glasserjevo šolo je ta, da mora biti pri zadnji kultura množičen pojav, pove Ana Nuša Kern, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah.
"Vsak učenec na šoli mora izkusiti takšno ali drugačno kulturno dejavnost. Namen je, da učence skozi kulturo sobivanja, sodelovanja, spoštovanja drug do drugega učimo vrednot, ki bi si jih želeli vsi v družbi."
Za spremembo pristopa poučevanja so se odločili zaradi vse večjega vmešavanja staršev v delo učiteljev. Prepoznali so, da ne znajo več komunicirati med sabo. "Nismo znali neogrožujoče sodelovati z učenci in starši. Odnos, ki smo ga imeli med sabo, je bil vedno v smislu: 'Joj, kaj pa mi zdaj hoče?' Namesto da bi spore reševali, smo jih poglabljali." Kaj se je zgodilo po uvedbi opisanega modela?
"Zgodil se je ustvarjalni bum, izbruh kreativnosti, v katerem smo bili povezani vsi: učenci, starši in učitelji, šola kot skupnost. Pomembno je poudariti, da še vedno učimo sebe, to je treba najprej. Odločili smo se, da bomo spreminjali sebe, ne drugih. /.../ Sprememba prepričanj se zgodi s ponotranjenjem načel in z izkušnjo. Šele ko ugotovimo, da deluje, začnemo to tudi verjeti. Vmes pa seveda naredimo veliko napak."
Domen Torkar z Uprave RS za zaščito in reševanje ter vodja projekta SIQUAKE 2020. Z mednarodno udeležbo so na različnih deloviščih osrednje Slovenije preverili pripravljenost ekip in uspešno izvedli vajo reševanja posledic rušilnega potresa. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL1 na 1919)
Gašper Krajnc, stripar, ki je na festivalu Tinta za risoroman Mestne ptice prejel zlatirepca, Stripolisovo nagrado za najboljši izvirni strip za odrasle. V njem se avtor podaja v notranji svet risarja Ambroža, ki bo moral sprejeti nekaj ključnih življenjskih odločitev. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL3 na 1919)
Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane tukaj. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v pravilih glasovanja. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).
Ime tedna je Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, kjer so za spodbujanje in razvoj vrednot, spoštljivih odnosov in sodelovanja, prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole, priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Ime tedna je Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, kjer so za spodbujanje in razvoj vrednot, spoštljivih odnosov in sodelovanja prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole
Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so prejeli naziv najbolj kulturne slovenske šole, priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Že pred leti so se odločili za vpeljavo modela Glasserjeve šole, natančneje za uvedbo teorije izbire v poučevanje. Spodbujajo in razvijajo vrednote, spoštljive odnose in sodelovanje. Bistvena razlika med tradicionalno in Glasserjevo šolo je ta, da mora biti pri zadnji kultura množičen pojav, pove Ana Nuša Kern, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah.
"Vsak učenec na šoli mora izkusiti takšno ali drugačno kulturno dejavnost. Namen je, da učence skozi kulturo sobivanja, sodelovanja, spoštovanja drug do drugega učimo vrednot, ki bi si jih želeli vsi v družbi."
Za spremembo pristopa poučevanja so se odločili zaradi vse večjega vmešavanja staršev v delo učiteljev. Prepoznali so, da ne znajo več komunicirati med sabo. "Nismo znali neogrožujoče sodelovati z učenci in starši. Odnos, ki smo ga imeli med sabo, je bil vedno v smislu: 'Joj, kaj pa mi zdaj hoče?' Namesto da bi spore reševali, smo jih poglabljali." Kaj se je zgodilo po uvedbi opisanega modela?
"Zgodil se je ustvarjalni bum, izbruh kreativnosti, v katerem smo bili povezani vsi: učenci, starši in učitelji, šola kot skupnost. Pomembno je poudariti, da še vedno učimo sebe, to je treba najprej. Odločili smo se, da bomo spreminjali sebe, ne drugih. /.../ Sprememba prepričanj se zgodi s ponotranjenjem načel in z izkušnjo. Šele ko ugotovimo, da deluje, začnemo to tudi verjeti. Vmes pa seveda naredimo veliko napak."
Domen Torkar z Uprave RS za zaščito in reševanje ter vodja projekta SIQUAKE 2020. Z mednarodno udeležbo so na različnih deloviščih osrednje Slovenije preverili pripravljenost ekip in uspešno izvedli vajo reševanja posledic rušilnega potresa. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL1 na 1919)
Gašper Krajnc, stripar, ki je na festivalu Tinta za risoroman Mestne ptice prejel zlatirepca, Stripolisovo nagrado za najboljši izvirni strip za odrasle. V njem se avtor podaja v notranji svet risarja Ambroža, ki bo moral sprejeti nekaj ključnih življenjskih odločitev. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL3 na 1919)
Za poslani SMS smo še posebej hvaležni, saj tako prispevate tudi 1 € za socialno ogrožene otroke. Vsa zbrana sredstva namreč namenjamo projektu Botrstvo v Sloveniji, ki pomaga otrokom v hudih finančnih in socialnih stiskah. Vse pomembne informacije o projektu, so zbrane tukaj. Kako seštevamo glasove, smo zapisali v pravilih glasovanja. Ime tedna postane kandidat z najvišjim seštevkom glasov poslušalcev v eter, s SMS-i in deležem glasov na spletni strani (največ 10).
Tokratno ime tedna je 90-letna Ančka Gošnik Godec, mama Muce Copatarice, ki letos praznuje 60 let.
Za ime tedna ste izbrali Anjo Renko, eno od peterice razvijalcev aplikacije Lake, dobitnice prestižne nagrade Apple Design Award, ki jih Apple vsako leto podeljuje najboljšim aplikacijam za njihove sisteme. Pobarvanka za sproščanje Lake se je tako znašla v družbi dvanajstih najboljših aplikacij na svetu.
Ime tedna je Boštjan Anžin, novinar in dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Za prispevek o nevzdržnih razmerah beguncev sredi zime v Beogradu jeprejel ugledno medijsko nagrado fundacije Civis
Ime tedna je postal Vincenc Draksler, dobrotnik iz Kranja, ki je v 17 letih za najbolj ranljive skupine namenil skoraj 2,5 milijona evrov. Pomagal je številnim mladim, ki so bili odrinjeni na rob družbe, njegova zadnja donacija pa je bila za nove prostore Materinskega doma Gorenjske, ki zdaj deluje na Jesenicah.
Ime tedna je postal Andrej Težak Tešky, ki je uresničil ambiciozni projekt najbolj zabavnega ultramaratona – v 10 dneh je pretekel 600 kilometrov in s kolegi komiki nasmejal občinstvo v tridesetih slovenskih mestih. Celoten izkupiček ultraizziva Stand up Maratonec je namenil projektu Botrstvo.
Ime tedna je postala Sonja Molek Cestnik, zastopnica Društva Zaupni telefon Samarijan, dobitnika najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Samarijan je dostopen 24 ur na dan, vsak dan v letu, že 20 let. V tem obdobju je skoraj tisoč prostovoljcev opravilo več kot pol milijona pogovorov z ljudmi v duševni stiski.
Ime tedna je postal predsednik društva Eko krog Uroš Macerl, ki je za vztrajnost in prizadevanje za zaščito okolja, v San Franciscu prejel ugledno nagrado Goldman Environmental Prize. Priznanje, ki ga podeljujejo že 26 let, po svetu pogosto označujejo kot Nobelovo nagrado za okoljske aktiviste.
Ime tedna je postal Oto Luthar, direktor znanstveno raziskovalnega centra SAZU in eden od pobudnikov Shoda za znanost, kjer je več kot tisoč znanstvenikov opozorilo na slabe razmere za delo in od vlade zahtevalo, da jim do leta 2020 nameni odstotek BDP-ja.
Ime tedna je postal Peter Dakskobler, predstavnik gibanja gorskih kolesarjev odprimopoti.si, ki so pri nas pripravili množično čistilno akcijo čiščenja kolesarskih in planinskih poti. S 500 udeleženci so bili na začudenje kolesarskih velesil iz vse Evrope absolutno prvi in zato so dobili priznanje Mednarodne gorskokolesarske zveze IMBA Evropa.
Ime tedna je Xhevat Lumi, kirurg z očesne klinike UKC Ljubljana, ki je z ekipo izvedel prvo avtologno presaditev očesne mrežnice pri nas; poseg, ki so ga v svetu opravili le približno 20-krat. Gre za inovativno metodo, pri kateri bolniku presadijo del njegove zdrave mrežnice, torej živčno tkivo, za katerega je do nedavnega veljalo, da se ga ne da presaditi.
Ime tedna je Dejan Savić iz Greenpeacea Slovenija, ene od več kot 70 civilnodružbenih organizacij, združenih v iniciativo Break Free v Sloveniji. Na podnebni budnici so z več kot 5.300 podpisniki opozorili na prazne obljube Pariškega sporazuma in zahtevali ambicioznejšo podnebno politiko.
Ime tedna je postal Kozma Ahačič, jezikoslovec, ki je z dvema izdajama Kratkoslovnice za osnovnošolce in dijake pogumno prekinil dolgoletno tradicijo ene same, akademske slovnice. Napisal je privlačno, razumljivo slovnico za vse tiste, ki bi radi dobili kratek vpogled v sodoben knjižni jezik, kot ga kažejo sodobni korpusi slovenskega jezika.
Najboljša slovenska smučarka, ki je v letošnji izjemni sezoni osvojila mali kristalni globus v kombinaciji, naslovu svetovne prvakinje v smuku pa dodala tudi zmago v skupnem seštevku kraljevske discipline. Tako je postala prva Slovenka, ki je osvojila smukaški globus v svetovnem pokalu.
Ime tedna je postala Mojca Senčar, dolgoletna predsednica združenja za boj proti raku na dojkah Evropa Donna, ki se je ob letošnji 20. obletnici društva poslovila s te funkcije. S srčnostjo, pogumom in predvsem zgledom je vlivala upanje in na vse mogoče načine pomagala preštevilnim ženskam pa tudi moškim, ki so se ali pa se še borijo z rakom.
Ime tedna je Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa Svit, najuspešnejšega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka ne samo pri nas, ampak tudi enega od najuspešnejših v Evropi. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji se zaradi vse večje odzivnosti pozvanih ljudi in zgodaj odkritih predrakavih sprememb zmanjšuje.
Ime tedna je postal Marko Soršak Soki, bobnar in pobudnik projekta 20 za 20, dobitnik nove medijske nagrade pri nas, žarometa za dobrodelnost. Na njegovo pobudo so v zadnjih dveh letih z glasbenimi inštrumenti opremili že 40 osnovnih šol po Sloveniji in tako 20 tisoč otrokom omogočil ustvarjanje glasbe v svojem okolju.
Ime tedna je Erazem Stonič, dijak Gimnazije Vič, ki je na mednarodni tehnološki konferenci v Pekingu predstavil svoj projekt Model rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem in se pri svojih komaj 18. letih postavil ob bok najboljšim svetovnim inovatorjem, katerih skupni cilj je razvoj novih tehnologij.
Ime tedna je Andrej Štremfelj, legenda slovenskega alpinizma in himalajec, ki je v svoji bogati karieri postavil prenekatere mejnike. Doma in v tujini je preplezal številne prvenstvene smeri ter vplival na generacije alpinistov. Pri Planinski zvezi Slovenije so se mu poklonili s priznanjem za življenjsko delo.
Ime tedna je Vid Kavtičnik, kapetan slovenske rokometne reprezentance, ki si je v Franciji na svetovnem prvenstu priborila tako želeno medaljo, prvo s svetovnih prvenstev v ekipnih športih. Slovenija se je v napeti tekmi za tretje mesto Hrvaški oddolžila za poraz na SP pred štirimi leti in jo izjemni končnici tekme premagala z vsega golom razlike.
Ime tedna je Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, kjer so izdelali prototip celične naprave, ki v telesu samodejno zazna vnetje in sproži terapevtski odziv. Tako so naredili prvi korak k naprednemu biološkemu zdravljenju vnetnih bolezni. "Pri našem odkritju gre za posnemanje procesov, ki jih sicer naše telo uporablja za zdravljenje."
Neveljaven email naslov