Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
Prostovoljka in vodja projekta Botrstvo, zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov
Ime leta 2021 na Valu 202 je postala Anita Ogulin, dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer skrbijo za številne programe in projekte za celostno pomoč otrokom in družinam iz vse Slovenije. Njihov najprepoznavnejši program Botrstvo v Sloveniji je do zdaj pomagal že skoraj 11.000 otrokom. Ob deseti obletnici delovanja so pripravili tudi razstavo o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo ob pomoči botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti, in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost.
V dobrih šestih desetletjih prostovoljstva Anite Ogulin so se zvrstile številne zgodbe, od tega, da je kot otrok pomagala svojim staršem skozi svet videčih, do humanitarke, ki odpira oči družbi in ki je pomagala in pomaga več deset tisoč otrokom, da so lahko uzrli svojo vrednost in boljšo prihodnost.
''Človek zase potrebuje zelo malo, zelo pa je srečen, če lahko komu pomaga!'' - Anita Ogulin
Z izjemno tenkočutnostjo, iskrenim zanimanjem, potrpljenjem in srčnostjo otrokom pomaga premagovati stiske, dileme, z varno roko jih pelje tudi skozi osebne tragedije, izgube in stranpoti. Je človek terena, prav vsak teden odhaja v najbolj oddaljene kraje države in najbolj odmaknjene kote te družbe, med najbolj spregledane, najbolj neslišane. Tam je, ko je najbolj boleče, ko se stiske zdijo povsem brezupne, ko otroci izgubljajo starše, dom, varnost, vse, kar so poznali. Zna videti onkraj uradnih dokumentov in birokratskih odločb, spisanih v hermetičnih pisarnah, a se tudi v njih boriti za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo več. "Delamo to, kar bi morala država. In še naprej bomo. Verjamem, da bo prišel trenutek, ko bodo tudi na državni ravni spoznali, da ni prihodnosti brez otrok, brez mladine in brez razumevanja, kaj potrebujemo vsi državljani."
Delo na terenu, z otroki, starši in starimi starši je najpomembnejši pokazatelj za to, kaj se dogaja v družbi in kako vse to vpliva na otroke. Z njimi v mislih se je borila za postavitev prve hiše zavetja za tiste najmlajše, ki zaradi ogroženosti doma ne smejo preživeti niti dneva več, zanje je izborila ustanovitev otroškega parlamenta in otrokom dala prostor za njihov glas, zanje iz leta v leto na vse načine pridobiva sredstva za letovanja, zimovanja, za psihosocialno in učno pomoč, za dijaški sklad ali za razvoj talentov. In z njimi v mislih se nenehno, čeprav sizifovsko, bori za sistemske spremembe.
"Pomembno je, da pristopimo k vsakemu otroku in da ima vsak nekoga, ki verjame vanj, ki mu pomaga, ki ga podpira. Ne gre samo za finančno podporo, ampak tudi za to, da če v nekoga verjameš, se njegova vera vase uresniči," svojo prostovoljsko filozofijo opiše Anita Ogulin. Prostovoljka je že več kot pol stoletja. Zaradi nje in organizacije, ki jo vodi, več tisoč otrok in njihovih družin ni lačnih, imajo streho nad glavo, plačane zneske na položnicah, oblačila, obutev in šolske potrebščine, v teh covidnih časih so jim zagotovili tudi računalnike ter povezavo s šolo in svetom. Zaradi nje in njenih sodelavcev so številni otroci iz socialno šibkih družin dobili priložnost za razvoj talentov, prvič stopili na smuči ali videli morje, s podporo dijaškega sklada nadaljevali šolanje do želene izobrazbe, se morda prvič čutili vredne, ljubljene in sprejete.
Anita Ogulin tudi med epidemijo opozarja na otrokove pravice, ki so bile še posebej med zaprtjem šol okrnjene: “Za otroke je bila šola tudi prostor umika, kamor so se zatekli pred vsem hudim, kar se je dogajalo doma, pred nespodbudnim okoljem, nekateri tudi pred nasiljem. Šola je za nemalo otrok edini vir kakovostnih in toplih obrokov.”
V desetletjih neutrudnega dela za druge, katerih razsežnosti povprečnemu opazovalcu sploh ne morejo biti dojemljiva, se je seveda »naužila« tudi marsičesa, kar v naši družbi čaka vsakogar, ki izstopi iz povprečja. Obilice očitkov, podtikanj, osebnega šikaniranja, laži, pljuvanja, predvsem v brezmejnih poljanah spletne anonimnosti. Toda njeno humanitarno delo, ki ga skupaj s sodelavci opravlja pri ZPM Moste - Polje, nima madežev, kar poleg dela nadzornih svetov dokazuje tudi neodvisna revizija zunanje revizorske hiše. In seveda zaupanje tistih, ki so omogočili, da je samo v programu Botrstvo v desetih letih pomoč dobilo več kot 11.000 otrok in v katerem so botri, predvsem pa številni donatorji darovali več kot 24 milijonov evrov.
“Moja misija na tem svetu je pomagati drugim, moje življenje pa vredno le, če zaradi mene drugi živijo lažje in bolje,” argumentira takrat, ko tudi najvztrajnejši sopotniki in sodelavci, ki jim pomaga strokovno in človeško rasti, ob njej omagujejo. Če se bo nekoč odločila, da bo vendarle napočil čas zanjo, za branje in pisanje knjig, za morje in vsaj nekaj umirjenosti, bo nemogoče najti naslednika, ki bi zmogel biti in v humanitarnost podariti vse to, kar je vanjo vtkala Anita Ogulin. Ki je za vse, kar je naredila za najšibkejše, in za zgled, ki ga daje tudi najmočnejšim, v letu, ko je Botrstvo praznovalo desetletje obstoja, postala tudi ime leta na Valu 202.
Ime tedna je Mia Skrbinac, dramska in filmska igralka, ki se je javno izpostavila in spregovorila o tem, da je bila med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo žrtev spolnega nadlegovanja ter tako opozorila na nujnost ničelne tolerance do vsakršnega nasilja v družbi.
Ime tedna je Stane Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško in prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa 2020. V dobrih 32 letih je nuklearko popeljal med deset najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn v Evropi.
Ime tedna je Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole Tehniških strok Šiška, kjer so s projektom Dokažimo se, pokažimo se dijake spodbujali v podjetniškem razmišljanju in jim tudi med epidemijo približali poklicne priložnosti.
Ime tedna je Ema Kozin, boksarka, ki so jo pri Mednarodni boksarski zvezi WBF razglasili za najboljšo boksarko v letu 2020. Izjemno leto je zaokrožila z zmago nad Urugvajko Chris Namus in se ovenčala s šampionskimi pasovi srednje kategorije po različicah WBC, WBF in WIBA.
Nuša Stanić, prostovoljka z Bleda, ki se je pridružila številnim slovenskim humanitarcem pri blažitvi posledic nedavnega rušilnega potresa na Hrvaškem. S pomočjo slovenskih kmetov je zbrala že 27 ton hrane za domače živali ter jo peljala ljudem, ki pomoč nujno potrebujejo.
Ime tedna je Matjaž Ugovšek, predsednik društva Duh časa, ki s prostovoljci v akciji Nihče brez, pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin. V obdobju epidemije so nadgradili in za šolanje na daljavo pripravili že tisoč starih računalnikov ter jih predali otrokom in mladostnikom.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Tudi lani ob tem času je dvanajst kandidatov - Imen meseca na Valu 202 izglasovalo Ime leta 2019. Odločili so se za Tadeja Kobala, takrat 18-letnega študenta in prostovoljca, ki je v Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za znanilca dejavne, v prihodnost zazrte in samozavestne generacije izzivov ne manjka. Tudi letos jih je bilo kar nekaj.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
Ime tedna je postal Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.
Ime tedna je Dušan Stefančič, predsednik slovenskega odbora za Mauthausen, ki je preživel šest koncentracijskih taborišč. Pri Društvu Avstrijska služba v tujini so mu podelili nagrado Austrian Holocaust Memorial Award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst.
Ime tedna je postala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, izobraževalne ustanove, ki so jo pri Evropski komisiji prepoznali za najboljšo v Evropi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podelili nagrado Vet Excellence Award!
Ime tedna je Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske Pediatrične klinike, ki je za izjemen prispevek na področju diabetologije prejel najpomembnejšo nagrado Mednarodnega združenja za otroški in mladostniški diabetes.
Ime tedna je postal Primož Roglič, kolesar, ki je ponovil lanski uspeh na Vuelti in vnovič zmagal na tritedenski dirki po Španiji. Izjemno sezono je končal s kar 12 zmagami, slovensko kolesarstvo pa je končno zmago slavilo na tretjem od zadnjih štirih grand tourov.
Vsak ponedeljek izbiramo ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več. Ta teden je to postal Vlado Kreslin, glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor, ki v slovenski kulturni prostor prinaša duh svobode, solidarnosti, tolerantnosti in radosti življenja. Za obsežen avtorski opus, s katerim sledi duhu ustvarjanja Franeta Milčinskega, je prejel letošnjo Ježkovo nagrado.
Ime tedna je Rok Černe, koordinator mednarodnega projekta Life Dinalp Bear za spremljanje populacije rjavega medveda, ki je v okviru Zelenega tedna EU prejel nagrado za najbolj inovativni, navdihujoči in najučinkovitejši projekt na področju varstva narave, okolja in podnebnih ukrepov Life 2020.
Goran Dragić je košarkar, ki nas je z izjemnimi predstavami navduševal v dresu Miami Heat in se v svoji dvanajsti sezoni prvič uvrstil v finale NBA. Kot nesporni vodja svoje ekipe je športno priznal premoč nasprotnika, kljub poškodbi do konca povezoval moštvo ob in na igrišču ter vnovič dokazal izjemno borbenost.
Ime tedna je postala Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka, ki je za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja prejela platinasti svinčnik, najvišje arhitekturno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.
Ime tedna je postala Kristina Sepčič, redna profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki so ji pri društvu Mlada akademija podelili naziv mentorica leta, za dosežke v biokemiji pa je prejela tudi Lapajnetovo nagrado.
Ime tedna je postal Andrej Rozman Roza, pisatelj in pesnik, ki je za pesniško slikanico Rimuzine in črkolazen prejel Večernico, nagrado časopisa Večer za najboljšo otroško ali mladinsko knjigo lanskega leta.
Neveljaven email naslov