Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. Skupnih podatkov za lani še ni, zagotovo pa je bila ta številka večja, saj so obravnavali samo en primer, ki je presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Tudi v nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si Cert ugotavljajo, da je prijav varnostnih incidentov vsako leto več. Lani so obravnavali več kot dva tisoč primerov.
Vodja centra Gorazd Božič pojasnjuje, da se je število incidentov v minulih šestih letih povečalo kar za šestkrat: "Leta 2008 je bilo nekaj več kot 300 incidentov, zdaj jih je več kot 2 tisoč. Zanesljivo pa drži, da nas ljudje tudi bolj poznajo, z vsako večjo akcijo jih še več izve za SiCert, tako da se lahko k nam obrnejo po pomoč. Gotovo pa je tudi kriminalnih dejanj vedno več. Mislim, da gre za kombinacijo obojega."
Povzemamo poudarke Eurobarometra o kibernetski varnosti uporabnikov interneta v Sloveniji: http://t.co/zPSr1gBaoz @ECinSlovenia @sicert
— Mreža NVO-VID (@NVO_VID) February 11, 2015
Stereotip, da so spletni kriminalci mladi fantje z očali v temnih sobah, ki za računalniškim zaslonom neutrudno tipkajo po tipkovnici in vdirajo v najbolj zaščitene svetovne sisteme, danes ne drži več. Toni Kastelic, vodja Centra za računalniško preiskovanje pri slovenski policiji, pravi, da si moramo ta stereotip izbiti iz glave: "Gre za organizirane združbe, v katerih so vloge dobro porazdeljene, delujejo kot podjetja, če lahko tako rečem. Z namenom – to je njihov glavni cilj, glavni motiv – zaslužiti denar, pridobiti si finančno korist. Dokazovanja pred vrstniki, da lahko nekam vdreš, je zelo malo. Danes je glavni motiv 95-ih odstotkov finančna korist." Spletni kriminal je zelo raznovrsten. Kot je opozoril Gorazd Božič, so opazili večji val napadov na komitente bank. Gre za tako imenovani fishing oziroma ribarjenje, lovljenje gesel. Spletni kriminalci skušajo prepričati uporabnike, naj obiščejo lažno spletno stran banke, ki je videti prav taka kot prava stran, in tam vpišejo uporabniško ime in geslo. Tako je kriminalcem pot do bančnega računa odprta. Pojavili so se tudi izsiljevalski virusi. Po elektronski pošti s pretvezo, da gre za račun, dobite priponko in če kliknete nanjo, se sproži virus, ki vam zašifrira vse dokumente na računalniku. Za dešifriranje dokumentov morate plačati odkupnino od 100 do 600 evrov. Če nimate varnostne kopije, vam ne preostane nič drugega kot plačilo odkupnine. Le tako lahko dobite nazaj fotografije s poletnih počitnic, videoposnetke otroka, pomembne službene dokumente in druge datoteke, shranjene v vašem računalniku. Lani poleti pa so na Si Certu dobili več prijav nenavadne elektronske pošte, v kateri znanec oziroma prijatelj v sporočilu pojasnjuje, da je v težavah in potrebuje denar.
Se spomnite lažnih nemških račnov? http://t.co/jis9FofJLP Danes smo poslali 105 obvestil skrbnikom omrežij za skupaj 1040 okužb v SI. — SI-CERT (@sicert) February 11, 2015
Gorazd Božič: "No, to je en scenarij, po katerem lahko storilec izkoristi geslo za dostop do naše elektronske pošte. Ko razmišljamo o tem, si mislimo: zakaj bi kdo hotel geslo od moje elektronske pošte, koliko je to sploh vredno? Saj nimam nič takega. A to je eden izmed scenarijev, ki omogočijo storilcu, da izkoristi dostop do imenika vaših znancev, prijateljev in poslovnih stikov. In pošlje sporočilo, da smo v tujini, da so nas okradli in naj ob pomoči Western Uniona nakažejo denar nekam v Nigerijo ali Gano. Sem ter tja se zgodi, da kdo nakaže."
Pozor, danes spet #phishing za gesli NLB komitentov. Banka nikoli ne bo pozvala, da vnesete geslo! Preverite URL! pic.twitter.com/vIYBHBidGo
— Varni na internetu (@varninanetu) February 11, 2015
Gre za nigerijsko prevaro. To se sliši zelo stereotipno, vendar storilci zares prihajajo iz Nigerije, Gane in Belizeja. Sicer večina kriminala izvira iz Rusije, ko pa gre za vohunske dejavnosti, sta središči Kitajska in glede na razkritja Edwarda Snowdna tudi Združene države Amerike. Filip Muki Dobranić, odgovoren za hekanje na inštitutu Danes je nov dan, ob tem opozarja: "Države velikokrat ne morejo sodelovati med sabo, ker imajo različne zakonodaje. Imamo tudi brezvladje, ker ne vemo, katero zakonodajo bi morali upoštevati. Na primer, fizični računalnik, na katerem se stvari dogajajo, je postavljen na Islandiji, kot ameriški državljan pa kršim ameriške zakone. Je pa nekaj, o čemer se moramo nujno začeti pogovarjati, ker postaja hud problem. Nekateri spletni kriminalci so v resnici legitimni raziskovalci varnosti spletnih sistemov. Če hočejo opozoriti na luknjo, morajo dregniti vanjo in v trenutku, ko to storijo, postanejo spletni kriminalci."
Majhne stvari naredijo veliko razliko. Že z enim ukrepom naredite veliko za spletno varnost. https://t.co/ztZs5F2bU5 pic.twitter.com/jwOANFx1Cq
— Varni na internetu (@varninanetu) February 11, 2015
Prihodnost nam prinaša pametne ure, pametna očala, pametne hiše, žarnice, hladilnike … Vse več naprav bo priklopljenih na internet, zaščita pa je zelo slaba. Naši sogovorniki opozarjajo, da bo to prineslo velike težave, saj se postavlja vprašanje, kdo bo skrbel za varnost, kdo bo nameščal popravke in kako se bomo zavarovali pred napakami. Nimamo še mehanizmov regulacije, kakršne na primer poznajo v gradbeništvu in pri avtomobilih. Pri računalništvu vsakdo lahko napiše program in ga da v uporabo, odgovarja pa ne za nič. Možnost napadov se bo še povečala. Filip Muki Dobranić:
"Nekdo ti lahko tako ubije hišnega ljubljenčka. Recimo, da imaš pameten termostat, ki ve, kdaj si doma in kdaj te ni. Doma imaš tudi želvo, ki potrebuje toploto. Nekdo naredi črva ali virus, ki povzroči, da ti telefonska aplikacija kaže napačne podatke. Termostat ti začne pošiljati podatek, da je v tvoji hiši zelo zelo vroče. Spustiš temperaturo in misliš, da si jo naravnal na 20 stopinj, v resnici pa si stanovanje ohladil na 5 stopinj. Nekdo ti je pravkar ubil domačo žival."
Prihodnost prinaša še veliko vprašanj, že danes pa se lahko zavarujete sami – in se tudi morate. Veliko naredi posodobljena protivirusna programska oprema. Najbolje pa je biti pameten, ne verjeti vsemu, ne odpirati vsega in klikati na vse. Kakšna pooblastila mora imeti država in kakšne odgovornosti proizvajalci, je še stvar razprave.
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Več kot pol milijarde ljudi na leto je žrtev spletnega kriminala, finančni izkupiček kriminalcev pa presega 100 milijard dolarjev. V Sloveniji so spletni kriminalci leta 2013 povzročili za približno milijon evrov in pol škode. Skupnih podatkov za lani še ni, zagotovo pa je bila ta številka večja, saj so obravnavali samo en primer, ki je presegel vso skupno škodo iz leta 2013. Tudi v nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij Si Cert ugotavljajo, da je prijav varnostnih incidentov vsako leto več. Lani so obravnavali več kot dva tisoč primerov.
Vodja centra Gorazd Božič pojasnjuje, da se je število incidentov v minulih šestih letih povečalo kar za šestkrat: "Leta 2008 je bilo nekaj več kot 300 incidentov, zdaj jih je več kot 2 tisoč. Zanesljivo pa drži, da nas ljudje tudi bolj poznajo, z vsako večjo akcijo jih še več izve za SiCert, tako da se lahko k nam obrnejo po pomoč. Gotovo pa je tudi kriminalnih dejanj vedno več. Mislim, da gre za kombinacijo obojega."
Povzemamo poudarke Eurobarometra o kibernetski varnosti uporabnikov interneta v Sloveniji: http://t.co/zPSr1gBaoz @ECinSlovenia @sicert
— Mreža NVO-VID (@NVO_VID) February 11, 2015
Stereotip, da so spletni kriminalci mladi fantje z očali v temnih sobah, ki za računalniškim zaslonom neutrudno tipkajo po tipkovnici in vdirajo v najbolj zaščitene svetovne sisteme, danes ne drži več. Toni Kastelic, vodja Centra za računalniško preiskovanje pri slovenski policiji, pravi, da si moramo ta stereotip izbiti iz glave: "Gre za organizirane združbe, v katerih so vloge dobro porazdeljene, delujejo kot podjetja, če lahko tako rečem. Z namenom – to je njihov glavni cilj, glavni motiv – zaslužiti denar, pridobiti si finančno korist. Dokazovanja pred vrstniki, da lahko nekam vdreš, je zelo malo. Danes je glavni motiv 95-ih odstotkov finančna korist." Spletni kriminal je zelo raznovrsten. Kot je opozoril Gorazd Božič, so opazili večji val napadov na komitente bank. Gre za tako imenovani fishing oziroma ribarjenje, lovljenje gesel. Spletni kriminalci skušajo prepričati uporabnike, naj obiščejo lažno spletno stran banke, ki je videti prav taka kot prava stran, in tam vpišejo uporabniško ime in geslo. Tako je kriminalcem pot do bančnega računa odprta. Pojavili so se tudi izsiljevalski virusi. Po elektronski pošti s pretvezo, da gre za račun, dobite priponko in če kliknete nanjo, se sproži virus, ki vam zašifrira vse dokumente na računalniku. Za dešifriranje dokumentov morate plačati odkupnino od 100 do 600 evrov. Če nimate varnostne kopije, vam ne preostane nič drugega kot plačilo odkupnine. Le tako lahko dobite nazaj fotografije s poletnih počitnic, videoposnetke otroka, pomembne službene dokumente in druge datoteke, shranjene v vašem računalniku. Lani poleti pa so na Si Certu dobili več prijav nenavadne elektronske pošte, v kateri znanec oziroma prijatelj v sporočilu pojasnjuje, da je v težavah in potrebuje denar.
Se spomnite lažnih nemških račnov? http://t.co/jis9FofJLP Danes smo poslali 105 obvestil skrbnikom omrežij za skupaj 1040 okužb v SI. — SI-CERT (@sicert) February 11, 2015
Gorazd Božič: "No, to je en scenarij, po katerem lahko storilec izkoristi geslo za dostop do naše elektronske pošte. Ko razmišljamo o tem, si mislimo: zakaj bi kdo hotel geslo od moje elektronske pošte, koliko je to sploh vredno? Saj nimam nič takega. A to je eden izmed scenarijev, ki omogočijo storilcu, da izkoristi dostop do imenika vaših znancev, prijateljev in poslovnih stikov. In pošlje sporočilo, da smo v tujini, da so nas okradli in naj ob pomoči Western Uniona nakažejo denar nekam v Nigerijo ali Gano. Sem ter tja se zgodi, da kdo nakaže."
Pozor, danes spet #phishing za gesli NLB komitentov. Banka nikoli ne bo pozvala, da vnesete geslo! Preverite URL! pic.twitter.com/vIYBHBidGo
— Varni na internetu (@varninanetu) February 11, 2015
Gre za nigerijsko prevaro. To se sliši zelo stereotipno, vendar storilci zares prihajajo iz Nigerije, Gane in Belizeja. Sicer večina kriminala izvira iz Rusije, ko pa gre za vohunske dejavnosti, sta središči Kitajska in glede na razkritja Edwarda Snowdna tudi Združene države Amerike. Filip Muki Dobranić, odgovoren za hekanje na inštitutu Danes je nov dan, ob tem opozarja: "Države velikokrat ne morejo sodelovati med sabo, ker imajo različne zakonodaje. Imamo tudi brezvladje, ker ne vemo, katero zakonodajo bi morali upoštevati. Na primer, fizični računalnik, na katerem se stvari dogajajo, je postavljen na Islandiji, kot ameriški državljan pa kršim ameriške zakone. Je pa nekaj, o čemer se moramo nujno začeti pogovarjati, ker postaja hud problem. Nekateri spletni kriminalci so v resnici legitimni raziskovalci varnosti spletnih sistemov. Če hočejo opozoriti na luknjo, morajo dregniti vanjo in v trenutku, ko to storijo, postanejo spletni kriminalci."
Majhne stvari naredijo veliko razliko. Že z enim ukrepom naredite veliko za spletno varnost. https://t.co/ztZs5F2bU5 pic.twitter.com/jwOANFx1Cq
— Varni na internetu (@varninanetu) February 11, 2015
Prihodnost nam prinaša pametne ure, pametna očala, pametne hiše, žarnice, hladilnike … Vse več naprav bo priklopljenih na internet, zaščita pa je zelo slaba. Naši sogovorniki opozarjajo, da bo to prineslo velike težave, saj se postavlja vprašanje, kdo bo skrbel za varnost, kdo bo nameščal popravke in kako se bomo zavarovali pred napakami. Nimamo še mehanizmov regulacije, kakršne na primer poznajo v gradbeništvu in pri avtomobilih. Pri računalništvu vsakdo lahko napiše program in ga da v uporabo, odgovarja pa ne za nič. Možnost napadov se bo še povečala. Filip Muki Dobranić:
"Nekdo ti lahko tako ubije hišnega ljubljenčka. Recimo, da imaš pameten termostat, ki ve, kdaj si doma in kdaj te ni. Doma imaš tudi želvo, ki potrebuje toploto. Nekdo naredi črva ali virus, ki povzroči, da ti telefonska aplikacija kaže napačne podatke. Termostat ti začne pošiljati podatek, da je v tvoji hiši zelo zelo vroče. Spustiš temperaturo in misliš, da si jo naravnal na 20 stopinj, v resnici pa si stanovanje ohladil na 5 stopinj. Nekdo ti je pravkar ubil domačo žival."
Prihodnost prinaša še veliko vprašanj, že danes pa se lahko zavarujete sami – in se tudi morate. Veliko naredi posodobljena protivirusna programska oprema. Najbolje pa je biti pameten, ne verjeti vsemu, ne odpirati vsega in klikati na vse. Kakšna pooblastila mora imeti država in kakšne odgovornosti proizvajalci, je še stvar razprave.
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?
Evropska unija je z novo zakonodajo o digitalnih storitvah določila nova pravila za 19 zelo velikih spletnih platform. Te bodo morale omejiti ciljano oglaševanje, zbiranje in hranjenje podatkov, uporabnice in uporabnike pa ščititi pred dezinformacijami, nezakonitimi vsebinami in drugimi družbenimi tveganji. Podjetjem nova pravila nalagajo tudi oceno sistemskih tveganj njihovih izdelkov, večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, zakonodaja pa še posebej ščiti najbolj ranljive in prepoveduje ciljano oglaševanje mladoletnicam in mladoletnikom. Od velikih platform zahteva večjo transparentnost glede podatkov in algoritmov, uporabnice in uporabniki facebooka in instagrama denimo, se bodo lahko odločali o tem, čigave objave bodo videli in v kakšnem vrstnem redu – izbrali bodo lahko kronološko časovnico in vidnost objav tistih ljudi in profilov, ki jim dejansko sledijo.
Odstranjevanje posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta še vedno poteka. Ob tem so seveda v ospredju predvsem skrb za življenja in varnost ljudi, vzpostavitev osnovne infrastrukture in zagotovitev primernih bivalnih prostorov za prizadete ter čim hitrejša vzpostavitev družbenih mehanizmov in sistemov na prizadetih območjih. A kmalu bo prišel tudi čas za razmislek, kako se bomo morali v prihodnje odločati o umeščanju objektov in naselij v prostor, torej kje in kako graditi, kakšne oblike bivanja spodbujati ter predvsem bolj zaupati stroki in jo tudi upoštevati. Najhujša naravna nesreča v Sloveniji je zato priložnost, da prevrednotimo nekatere stereotipe in se bolje pripravimo na prihodnost. V tokratni Intelekti se Miha Žorž pogovarja z arhitektoma Milošem Koscem in Matevžem Grando.
Neveljaven email naslov