Svetovna poraba mesa se je od leta 1970 povečala za skoraj trikrat, pričakovati je, da se bo med 2010 in 2050 še podvojila. Trenutno je skoraj tri četrtine svetovnih kmetijskih zemljišč v uporabi za živinorejo. S povečanjem svetovnega prebivalstva, večjim povpraševanjem potrošnikov po beljakovinah in količini razpoložljivih kmetijskih zemljišč, predstavlja trajnostna proizvodnja hrane in krme – resen izziv za prihodnost. Bi bilo kloniranje vzrejnih živali lahko ena od rešitev? Ima to sploh kakšen smisel? Kakšna bi bila lahko pozitivna plat kloniranja v živinorejski proizvodnji?

Genetski inženiring danes omogoča tisto, kar se je še včeraj zdelo znanstvena fantastika. Eden od problemov, s katerim se bomo ukvarjali v naslednjih desetletjih, je oskrba s hrano. Zadostno količino in kvaliteto bi morda lahko zagotovili tudi s kloniranjem živali. Znanstveni krogi in tudi širša javnost so pri tem vprašanju razcepljeni zaradi etičnih pomislekov, skrbi za blaginjo živali, predvsem med porabniki pa se pojavlja tudi strah pred klonirano hrano.

Ameriška agencija za varnost hrane in zdravil FDA je že pred leti izdala poročilo, v katerem poudarja, da meso in mleko kloniranih živali ne pomenita tveganja za zdravje ljudi. Podobno je stališče evropske Agencije za varnost hrane. Evropski parlament je tako v začetku marca začel pogajanja o direktivi, s katero bi uredili kloniranje goveda, svinj, ovac in koz za kmetijske namene.

»Morali bi razmišljati tudi o spremembah nekaterih prehranskih vzorcev. Industrializacija tega področja nas žene v to, da proizvajamo več mesa in potrošnike usmerjeno v ta način prehrane, kar ni najboljše,« razmišlja predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem prof. dr. Peter Raspor.

Evropski poslanec Franc Bogovič dodaja: »V Evropi je na splošno odpor do te metode, ki naj bi se uvedla v živinoreji. Evropski parlament se nagiba k temu, da se ta materija zavrne«

Eurobarometer je pred leti pokazal, da skoraj 60 odstotkov Evropejcev ne podpira kloniranja živali za hrano. Nekoliko bolj so tako v celotni EU kot v Sloveniji naklonjeni kloniranju ogroženih živalskih vrst in kloniranju za večjo odpornost živali.

Da takšnega početja ne moremo upravičiti, je odgovorilo tudi 70 odstotkov vprašanih Slovencev.

Evropska agencija za varnost hrane je pred dvema letoma z javnomnenjsko raziskavo o varnosti hrane in prepoznavnosti v Sloveniji (izvedlo jo je ministrstvo za kmetijstvo in okolje) ugotovila, da je velika večina anketirancev prepričanih, da kloniranje živali za prehranske izdelke pomeni tveganje za zdravje ljudi. Da hkrati prinaša možnost za razvoj novih, boljših živilskih izdelkov, jih meni le dobra desetina. Podoben je tudi delež tistih, ki se jim kloniranje živali zdi etično sprejemljivo.

Prof. dr. Gregor Majdič iz Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru o tem meni: »Če govorimo o kloniranju je ta strah popolnoma neupravičen. Ljudje in živali smo sestavljeni iz kemičnih molekul. Te so popolnoma enaka pri klonirani in kravi, ki ni bila klonirana. Vsak dan imamo na krožniku klonirano hrano. Vsak krompir, ki ga pojemo je kloniran.«