»Svojega očeta sem pogledal v oči in ga vprašal: Pa kaj hudiča vam je bilo v osemdesetih, devetdesetih letih? Kaj ste nam naredili?« pove ekonomist Igor Fekétija. Njegov oče je pripadnik generacije rojene po drugi svetovni vojni – tako imenovane baby-boom generacije. In kdo so baby-boomerji?

Nekateri pravijo, da so otroci blaginje in najbolj srečna generacija v zgodovini človeštva. Drugi bi rekli, da so otroci cvetja. Odraščali so v obdobju velikih gospodarskih priložnosti in vsesplošne blaginje. Zakaj so torej prav baby-boomerji leta 1968 zanetili iskrico študentskih protestov? In kaj se je zgodilo, da so v osemdesetih in devetdesetih kot odrasli, izobraženi in uspešni zavrgli vrednote, kot so pravičnost, enakost, svoboda za vse in povsod?

In ključno vprašanje: Kakšen svet nam torej zapušča baby-boom generacija? V oddaji Intelekta jim ogledalo nastavljajo sociologinja Alenka Švab, zgodovinar Jure Gašparič, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič, filozof Simon Kardum in ekonomist Igor Fekétija.

Alenka Švab: "V tem obdobju (po drugi svetovni vojni) so se spremenile okoliščine odraščanja, spremenila se je kakovost življenja, materialna dobrobit. V primerjavi s prejšnjo generacijo, ki je imela izkušnjo vojne, je bila to velika razlika."

Jure Gašparič: "Na študentskih protestih v Ljubljani leta 1968 so študenti zahtevali več demokracije in pluralizma."

Rajko Muršič: "Zgodovinske okoliščine, v katerih se v tem trenutku nahajaš, narekujejo od človeka, ki je star 14, 15, 16, 17 let, da zares dobro premisli. Če takrat ne ugotoviš, da starši delajo same neumnosti, potem ni rešitve, ker boš te neumnosti ponavljal."

Simon Kardum: "Vsaka generacija si mora sama izboriti svobodo."

Igor Feketija: "Danes vem, da noben posameznik iz tistih časov ni za to kriv (za današnje zaostrene razmere). Trdim tudi, da svet, v katerem so oni živeli (baby-boomerji) po družbeno-ekonomskem ustroju ni bil bistveno drugačen od današnjega."