Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali je You Tube ubil TV zvezde?
You Tube so 14. februarja 2005 ustanovili Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim. S sloganom broadcast youtself, objavi sebe, so povabili uporabnike, da objavijo svoje videoposnetke. Prvi video se je na You Tubu pojavil 23. aprila leta 2005
Konec leta 2006 je You Tube za 1,65 milijarde dolarjev kupil spletni velikan Google. S tem je You Tube postal ključni ponudnik za spletni video. Danes ima več kot milijardo registriranih uporabnikov, ki vsako minuto na stran naložijo za 300 ur videoposnetkov. You Tube je tako postal največji arhiv videovsebin in prostor za neodvisne ustvarjalce, ki se morajo pred objavo videa le registrirati. You Tube lahko gleda vsak, tudi če ni uporabnik. Lani so si gledalci ogledali za 6 milijard ur videoposnetkov, to je približno milijon 600 tisoč ur posnetkov na dan.
Od leta 2007 uporabniki prejmejo del dobička od oglasov, ki se vrtijo ob njihovih videih. Največ ogledov in s tem največ zaslužka imata disneycollector, ki odvija in se igra z najnovejšimi igračami
in Piewdiepie, ki se snema, ko igra računalniške igre.
Po nekaterih ocenah naj bi lani zaslužila 13 oziroma 8 milijonov dolarjev. Kakšne so resnične številke?
Saj tega nihče ne ve čisto točno. Lastnik platforme postavlja pravila na tej platformi. Google postavlja pogoje, na kakšen način bo prodajal tebe in koliko ti bo dal od te prodaje. Na žalost velika večina internetnih podjetij danes še vedno živi od enega poslovnega modela in to je oglaševanje. In upa, da bo človeška želja predvsem po javnem razkazovanju sebe, ustvarjalnosti in avtentičnosti nagrada, s katero bo večina ustvarjalcev zadovoljna.
Lenart J.Kučić, novinar, publicist in ustvarjalec podcasta Membranje
Poleg brskanja si lahko uporabnik You Tuba tudi sam izbira vsebine, ki jih želi spremljati. Tako si s klikanjem na ikono naroči, subscribe, ustvari svoj lastni izbor ponudnikov vsebin, ki so mu zanimive. Smešni domači posnetki, športna dejavnost, navodila za uporabo digitalnih naprav, razlage matematičnih problemov, postopki ličenja in urejanja pričeske, smešni skeči, videodnevniki... Seznam je zelo raznolik in zelo dolg. Kako pogledati iz povprečja? Kako dobiti naročnike in oglede?
Eni najdejo povezavo s svojim občinstvom eni pa pač ne. Kaj je razlika? Ali si moral biti hiter? Verjetno res. Na youtubu je lahko vsak. Jst verjamem, da jih je veliko, ki si lažejo, da bodo zaslužili in takim prej ne uspe. Čuti se, da je vzgib profit, izgubiš iskrenost.
Anže Tomić, urednik, novinar ter ustvarjalec podcasta Apparatus
Potrebna je izvirnost, iskrenost in vztrajnost. Vse to ima slovenski uporabnik You Tuba Dominik Sky, 22-letnik iz Krasinca ob Kolpi.
Na svoj kanal objavlja videe, v katerih izvaja neverjetne trike in skoke in navodila za pravilno vadbo s področja kalistenike. Ima več kot 100 tisoč naročnikov in skoraj 9 milijonov ogledov.
You Tube je lahko odskočna deska za preboj v ustaljene medijske industrije. Dolgo časa je pravzaprav veljalo, da uporabnik You Tuba uspe, ko dobi svojo televizijsko oddajo ali pa kako drugače začne ustvarjati tudi za televizijo. To se zdaj spreminja, saj predvsem mladi televizije ne gledajo več, veliko ur pa preživijo na You Tubu.
Ciljna publika je različna. Televizijo bolj ali manj gledajo starejši, mulci ne gledajo, gledajo stvari, ki so na netu. To je ena stvar, ki jo je po mojem mnenju treba upoštevati. Druga stvar, politična korektnost je nekaj, kar na televiziji mora biti. Jaz ne morem preklinjati na televiziji, na You Tubu pa lahko. Mislim, da se je treba boriti za prostore, da politična korektnost ne prevlada in uniči humor. Optimalna dolžina za You Tube je približno dve do tri minute in v prvih petih sekundah moraš prepričati. Na You Tubu tekmuješ z vsemi, s celim svetom. Ključna razlika pa je aktiven in pasiven gledalec. Na You Tubu si ti tisti, ki odločaš, kaj boš gledal, kdaj boš gledal, koliko časa boš gledal.
Jože Robežnik, video ustvarjalec, televizijski voditelj in zabavljač
905 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Ali je You Tube ubil TV zvezde?
You Tube so 14. februarja 2005 ustanovili Chad Hurley, Steve Chen in Jawed Karim. S sloganom broadcast youtself, objavi sebe, so povabili uporabnike, da objavijo svoje videoposnetke. Prvi video se je na You Tubu pojavil 23. aprila leta 2005
Konec leta 2006 je You Tube za 1,65 milijarde dolarjev kupil spletni velikan Google. S tem je You Tube postal ključni ponudnik za spletni video. Danes ima več kot milijardo registriranih uporabnikov, ki vsako minuto na stran naložijo za 300 ur videoposnetkov. You Tube je tako postal največji arhiv videovsebin in prostor za neodvisne ustvarjalce, ki se morajo pred objavo videa le registrirati. You Tube lahko gleda vsak, tudi če ni uporabnik. Lani so si gledalci ogledali za 6 milijard ur videoposnetkov, to je približno milijon 600 tisoč ur posnetkov na dan.
Od leta 2007 uporabniki prejmejo del dobička od oglasov, ki se vrtijo ob njihovih videih. Največ ogledov in s tem največ zaslužka imata disneycollector, ki odvija in se igra z najnovejšimi igračami
in Piewdiepie, ki se snema, ko igra računalniške igre.
Po nekaterih ocenah naj bi lani zaslužila 13 oziroma 8 milijonov dolarjev. Kakšne so resnične številke?
Saj tega nihče ne ve čisto točno. Lastnik platforme postavlja pravila na tej platformi. Google postavlja pogoje, na kakšen način bo prodajal tebe in koliko ti bo dal od te prodaje. Na žalost velika večina internetnih podjetij danes še vedno živi od enega poslovnega modela in to je oglaševanje. In upa, da bo človeška želja predvsem po javnem razkazovanju sebe, ustvarjalnosti in avtentičnosti nagrada, s katero bo večina ustvarjalcev zadovoljna.
Lenart J.Kučić, novinar, publicist in ustvarjalec podcasta Membranje
Poleg brskanja si lahko uporabnik You Tuba tudi sam izbira vsebine, ki jih želi spremljati. Tako si s klikanjem na ikono naroči, subscribe, ustvari svoj lastni izbor ponudnikov vsebin, ki so mu zanimive. Smešni domači posnetki, športna dejavnost, navodila za uporabo digitalnih naprav, razlage matematičnih problemov, postopki ličenja in urejanja pričeske, smešni skeči, videodnevniki... Seznam je zelo raznolik in zelo dolg. Kako pogledati iz povprečja? Kako dobiti naročnike in oglede?
Eni najdejo povezavo s svojim občinstvom eni pa pač ne. Kaj je razlika? Ali si moral biti hiter? Verjetno res. Na youtubu je lahko vsak. Jst verjamem, da jih je veliko, ki si lažejo, da bodo zaslužili in takim prej ne uspe. Čuti se, da je vzgib profit, izgubiš iskrenost.
Anže Tomić, urednik, novinar ter ustvarjalec podcasta Apparatus
Potrebna je izvirnost, iskrenost in vztrajnost. Vse to ima slovenski uporabnik You Tuba Dominik Sky, 22-letnik iz Krasinca ob Kolpi.
Na svoj kanal objavlja videe, v katerih izvaja neverjetne trike in skoke in navodila za pravilno vadbo s področja kalistenike. Ima več kot 100 tisoč naročnikov in skoraj 9 milijonov ogledov.
You Tube je lahko odskočna deska za preboj v ustaljene medijske industrije. Dolgo časa je pravzaprav veljalo, da uporabnik You Tuba uspe, ko dobi svojo televizijsko oddajo ali pa kako drugače začne ustvarjati tudi za televizijo. To se zdaj spreminja, saj predvsem mladi televizije ne gledajo več, veliko ur pa preživijo na You Tubu.
Ciljna publika je različna. Televizijo bolj ali manj gledajo starejši, mulci ne gledajo, gledajo stvari, ki so na netu. To je ena stvar, ki jo je po mojem mnenju treba upoštevati. Druga stvar, politična korektnost je nekaj, kar na televiziji mora biti. Jaz ne morem preklinjati na televiziji, na You Tubu pa lahko. Mislim, da se je treba boriti za prostore, da politična korektnost ne prevlada in uniči humor. Optimalna dolžina za You Tube je približno dve do tri minute in v prvih petih sekundah moraš prepričati. Na You Tubu tekmuješ z vsemi, s celim svetom. Ključna razlika pa je aktiven in pasiven gledalec. Na You Tubu si ti tisti, ki odločaš, kaj boš gledal, kdaj boš gledal, koliko časa boš gledal.
Jože Robežnik, video ustvarjalec, televizijski voditelj in zabavljač
Za Slovenijo se zdi, da je v krizi, ki marsikje po svetu že popušča, zelo resno obtičala. Kljub zdaj že večletnim opozarjanjem, da se situacija same od sebe ne bo kar tako popravila, se v tem času ni kaj ključnega premaknilo. Nasprotno, na površje prihajajo le nove in nove ovire. Na Inženirski akademiji Slovenije so zato prepričani, da je nujno pozornost končno preusmeriti v dejavnosti, ki dejansko lahko iz znanja, ki ga v Sloveniji ne manjka, ustvarijo nekaj konkretnega, kar bi prineslo tako zaželeno dodano vrednost. Kajti zgolj besede slovenskega vlaka, ki je brez prave moči obtičal sredi pobočja, ne bodo potegnile iz krize. Kje so po mnenju inženirjev skrivajo pravi vzvodi za rešitev slovenske krizne situacije, smo preverili v tokratni oddaji Intelekta. Gostje v studiu so bili prof.dr. Vojteh Leskovšek, prof.dr. Jože Vižintin in prof.dr. Stane Pejovnik. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Slovenski gozdovi so doživeli katastrofo težko predstavljivih razsežnosti. Ocene o obsegu polomljenih dreves so zastrašujoče. Gozdarji opozarjajo, naj nihče ne hodi v gozd, ker je smrtno nevarno, lovci pojasnjujejo, da so se zaradi podrtega drevja poškodovale številne živali, ki so tudi sicer vznemirjene zaradi ujme. Planinska zveza Slovenije odsvetuje obisk planin in gora, poleg močnega vetra pa so predvidene tudi poplave, ki jim bodo sledili zemeljski plazovi. Za razliko od naravnih nesreč v preteklosti, ki so imele lokalni ali regionalni značaj, se je Slovenija tokrat soočila s tako imenovano »popolno katastrofo«. V Intelekti smo se pogovarjali o širšem pomenu in posledicah ledene katastrofe za slovenske gozdove in les s profesorjem doktorjem Francem Pohlevnom z oddelka za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti in vršilcem dolžnosti direktorja zavoda za gozdove Damjanom Oražmom. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bobo
Olimpijske igre so zagotovo največji in najdlje trajajoč športni spektakel na svetu. Takšne megaprireditve so pogosto nedemokratične in netransparentne, podvržene logiki dobička transnacionalnih podjetij in medijskih konglomeratov, ki iz najuspešnejših športnikov delajo zvezde in znamke. V vsesplošni predolimpijski evforiji, ki jo letos spremljajo tudi škandali povezani s homofobijo in kršenjem človekovih pravic v Rusiji, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o olimpijskih igrah kot globalnem športnem spektaklu, ki je tesno povezan z močjo kapitala, potrošništvom in utrjevanjem tradicionalnih kulturnih vzorcev. Osvetlili bomo tudi problem nestrpnosti in diskriminacije v športu ter vprašanje vpliva medijev na ohranjanje takšnega stanja. Svoje poglede bodo predstavili raziskovalka dr. Renata Šribar, dr. Mojca Doupona Topič s Fakultete za šport, športni filozof dr. Milan Hosta, docent na Washington State University dr. Simon Ličen in psiholog ter športni novinar multimedijskega centra MMCRTV Slavko Jerič. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Če zbolijo mokrišča, zboli tudi človek. Nekdaj videna kot manjvredna območja, ki jih je potrebno čim prej zasipati z odpadnim materialom ali izsušiti, so danes vse bolj prepoznana kot dragocen del narave. Mokrišča, ki ponujajo svojevrstno turistično izkušnjo, imajo tudi številne druge neprecenljive vloge. So naravni vodni zbiralniki, ki vodi odvzamejo njeno razdiralno moč ob poplavah, poleti pa blažijo sušo in znatno hladijo okolico. V njih se voda prečisti in shrani kot zaloga pitne vode. V oddaji predstavljamo zanimive primere, ki dokazujejo, zakaj so mokrišča za Slovence pomembnejša, kot si včasih dovolimo priznati. Imamo jih okoli 3500, mednarodno prepoznana pa so tri. V Intelekti razmišljamo tudi o tem, kako na mokrišča gledajo vodarji in kaj predstavljajo za kmetijsko dejavnost, ki se zaradi želje po samooskrbi s hrano (ali pa zgolj pridobitvi subvencije) včasih preveč širi v področje mokrišč, torej tudi v ožja poplavna območja rek. Podrobneje z gosti Matica Jermana: dr. Niko Debeljak Šabec in dr. Jurijem Guličem iz Zavoda za varstvo narave ter Borutom Mozetičem iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Slišali boste tudi Stanko Dešnik iz Krajinskega parka Goričko in prof. dr. Francija Steinmana iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. (foto: www.wetman.si)
V tokratni Intelekti bomo Antarktiko - odročno celino skušali vsaj malo približati Sloveniji in predvsem odgovoriti na vprašanja, kakšne spremembe se dogajajo na njej, zakaj so različne raziskave, ki jih izvajajo v neponovljivih razmerah pomembne in kako je ta »terra incognita« vpeta v geopolitični zemljevid sveta. Gostje Barbare Belehar Drnovšek bodo profesor John Turner z Britanskega antarktičnega inštituta (BAS), prof. dr. Bogomil Ferfila s FDV in Gregor Vertačnik iz Agencije za okolje.
Ljudje smo si med seboj različni. To je vsem dobro znano dejstvo. Vse bolj pa se kaže, da so te razlike razvidne tudi v načinu, kako so organizirani naši možgani in kako pravzaprav obdelujejo informacije. Če je v javnosti še vedno uveljavljeno prepričanje, da je določene razlike mogoče pojasniti s tem, da nekateri ljudje bolj uporabljajo levo in drugi desno polovico možganov, pa je danes ta več desetletij stara predstava o delitvi dela že dodobra zastarela. S pomočjo najnovejših metod slikanja možganov, se kažejo novi, mnogo bolj zapleteni vzorci delovanja našega osrednjega nadzornega organa. Kaj vse danes razkrivajo naše glave nevroznanstvenikom in kakšna nova vprašanja se tu odpirajo, smo se v oddaji Intelekta pogovarjali z nevrologom dr. Blažem Koritnikom, s psihologom dr. Grego Repovšem in s filozofinjo dr. Olgo Markič.
Marsikdo meni, da so pravi voditelji tisti, ki so sposobni presegati ideološke kot tudi verske razlike. Tako katoličani, pripadniki drugih verstev kot tudi zunanji opazovalci so se še pred časom spraševali, kdo pravzaprav je kardinal Jorge Mario Bergolio. Vsa pozornost sveta je bila namenjena ne samo vprašanju, kaj bo počel kot papež, ampak tudi, kako je živel v preteklosti. Priljubljeni papež že od marca, ko je bil izvoljen na mesto voditelja Katoliške cerkve, uživa status zvezdnika. Tudi največji kritiki Vatikana mu priznavajo, da mu je s svojo osebnostjo uspelo izboljšati javno podobo Cerkve, še vedno pa ga čaka veliko dela pri globljih reformah ustanove, ki se sicer spopada z obtožbami o spolnih škandalih duhovnikov, njihovi razsipnosti in spornih poslih vatikanske banke IOR. Gre v ozadju za všečne medijske poteze ali pa je Frančišek resnično novi veliki reformator ? Katere konkretne spremembe lahko pričakujemo? Svoje poglede bodo soočili direktor založbe Družina Tone Rode, novinar Tone Hočevar ter profesor sociologije religije, doktor Marko Kerševan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je doživela fizično nasilje od svojega 15. leta starosti dalje, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. To so dejstva, ki izhajajo iz uradnih statistik.V 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v letošnji prvi polovici leta je bila žrtev ženska. Ob izteku mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o tej pereči problematiki in o vlogi države pri preprečevanju nasilja. Svoja stališča so soočili dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo, mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jana Lovšin vodja Službe za enake možnosti in mednarodno sodelovanje, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in mag. Matija Vidmar iz Ministrstva za pravosodje. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov