Živimo v digitaliziranem svetu, uporabljamo vse bolj zahtevno elektroniko, na svetovni splet se lahko povezujemo praktično kjerkoli in kadarkoli. Kako dobro pa poznamo naše naprave in njihovo programsko opremo? Kakšna programska oprema je na trgu? Koliko nadzora še imamo nad našimi napravami in našimi podatki? Povprečni uporabniki ne poznamo dobro svojih naprav in programov na njih.

Odprtokodna, prosta programska oprema se od lastniške programske opreme razlikuje po tem, da je javna, vsak jo lahko prilagodi svojim potrebam, izboljša, ali popravi, če kaj ne dela. Seveda če vse to potem deli z drugimi uporabniki. Gre za 4 prostosti, ki jih ima programska oprema.

1. Programsko opremo lahko uporabljamo
2. Lahko si ogledamo kodo programske opreme
3. Programsko opremo lahko razširjamo
4. Programsko opremo lahko spreminjamo in spremembe posredujemo drugim

Gre za svobodo. Sami lahko vplivamo na to, kaj namestimo.

Andrej Vernekar predsednik Lugos-a društva uporabnikov Linuxa Slovenije

V društvu Duh časa sprejemajo odslužene računalnike, jih posodobijo in podarijo tistim, ki jih potrebujejo. Na računalnike namestijo odprtokodni operacijski sistem Ubuntu, saj je brezplačen, omogoča dobro uporabniško izkušnjo, obstaja zelo dobra različica v slovenščini, za varnost je poskrbljeno.

Ubuntu je najbolj razširjen, najbolj uporabljan operacijski sistem, ki izhaja iz Linuxa.

Matjaž Ugovšek z društva Duh časa

Povprečno gospodinjstvo ima danes 5 na internet povezanih naprav. Te naprave so postale zelo pomemben del naših vsakdanjih življenj. Generacija Z oziroma tako imenovani digitalni domorodci odraščajo v svetu, kjer so digitalne naprave nekaj povsem samoumevnega in vsakdanjega. Je zato tudi zanimanja za tehnologijo več?

Mislim, da bo več mladih delalo s programsko opremo, ker drugače sploh ne more. Pismenosti je več, vprašanje če je več zanimanja.

Jure Čuhalev, odprtokodni heker

Odprtokodna miselnost se iz računalniških programov seli tudi na druga področja. Za zdaj se kažejo obrisi odprtokodnega razmišljanja tudi drugod, vendar je deljenje in kopiranje v fizičnem svetu težje.

Pravo deljenje bi bilo, če bi vsi imeli enake ključavnice na avtomobilih in bi se peljali s tistim avtomobilom, ki bi nam bil v določenem trenutku najbližji.

Filip Muki Dobranić z inštituta Danes je nov dan