Bo poskus z gensko spremenjenimi komarji uspel?

Pozabite na morske pse, zaradi katerih na leto umre okoli deset ljudi. Pozabite tudi na muho cece, ki letno povzroči skoraj deset tisoč smrti. Najnevarnejša živalska vrsta, ki ogroža človeštvo, so namreč – komarji. Na vesti imajo malarijo, dengo, rumeno mrzlico, vročico Zahodnega Nila. Komarji tako prenašajo povzročitelje bolezni, ki vsako leto terjajo več kot milijon človeških žrtev! Čeprav se zdi, da se nas problem ne tiče, pa so tudi v Sloveniji že prisotni agresivni tigrasti in japonski komarji, ki prenašajo nekatere od teh bolezni.

Število nevarnih tigrastih komarjev v Sloveniji narašča. Z jugozahodnega območja države – iz Goriške in Primorja – so se v zadnjih letih razširili v Ljubljano in njeno okolico, opazili so jih tudi že na območju Novega mesta in Laškega.

Agresivni tigrasti komar

Tigrasti komar se je v zadnjih tridesetih letih naselil po vsem planetu. V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji, v Sloveniji pa naj bi se prvič pojavil leta 2005. K nam se je najverjetneje razširil iz Italije. Primarno vlogo pri njegovem širjenju ima prenos jajčec s transportom starih gum sekundarno vlogo pa imata še prenos ličink in odraslih osebkov.

Komarji so ena najbolj prilagodljivih in uspešnih skupin žuželk na svetu. Odkrili so jih v rovih rudnikov skoraj kilometer in pol pod zemeljskim površjem in na nadmorski višini 4.000 m. Razširili so po vsem svetu, pred njimi je varno le območje večnega ledu.

Tigrasti komar je zelo agresivna vrsta komarja in se, v primerjavi z večino drugih vrst komarjev, hrani predvsem podnevi, njegovi piki pa povzročajo zelo srbeče otekline. Poleg tega lahko prenaša veliko virusov, na primer virus denga in chikungunya, zaradi česar je pomembno poznati njegovo razširjenost.

Vojna proti komarjem

Dozdajšnji poskusi, da bi uničili ali vsaj omejili populacije komarjev, so se izkazali za neučinkovite in neprimerne. Zato zdaj vojno s prenašalci smrtno nevarnih bolezni skušamo izbojevati z najnaprednejšimi znanstvenimi metodami - tudi z genskim inženiringom. Zasebno podjetje iz Velike Britanije je vzgojilo gensko spremenjene komarje, s pomočjo katerih bi zajezili širjenje virusa denge. V okolje so spustili več kot 100 milijonov modificiranih komarjev. V njihov genski zapis so z metodo rekombinantne DNK tehnologije.

Nam bo tokrat le uspelo? S kemijskim pristopom za uničevanje komarjev z uporabo spornega insekticida DDT smo imeli doslej precej slabe izkušnje, predvsem zaradi negativnih posledic za okolje.

Komarji v Sloveniji najbolj zaživijo v poletnih mesecih. Če se naše bližnje srečanje z njimi konča le z neprijetno srbečico, pa lahko komarjev pik v nekaterih drugih predelih sveta resno ogrozi človekovo zdravje in življenje.

Grožnja zdravju

Med boleznimi, ki jih prenašajo komarji, je najbolj strah vzbujajoča malarija. Ta nalezljiva bolezen letno vzame več kot 700 tisoč življenj, od tega več kot 400 tisoč otroških.

Številke so grozljive. Malarija po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ogroža več kot tri milijarde ljudi. Najpogostejše žrtve so otroci, ki še niso dopolnili pet let. Po svetu se z malarijo vsako leto okuži več kot 200 milijonov ljudi, po črnih ocenah celo 300. Povzročitelj malarije je parazit plazmodij, ki ga prenašajo komarji iz rodi anofeles. Na ljubljanski Infekcijski kliniki vsako leto pri popotnikih odkrijejo od 10 do 15 primerov okužbe z malarijo.

Že dobro desetletje tudi v Sloveniji prisoten tigrasti komar pa med drugim prenaša viruse nevarne tropske bolezni denga. Tudi denga se lahko nevarno zaplete in ogrozi človekovo življenje. Povzročitelje težkih bolezni pa lahko prenašajo tudi domači – slovenski komarji. Možen je prenos virusa Zahodnega Nila.

Svoja strokovna mnenja in pomisleke v oddaji Intelekta pojasnjujejo raziskovalka Katja Kalan z Univerze na Primorskem, prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravnica Tadeja Kotar z ljubljanske Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Literatura in viri:

Diplomsko delo Katje Kalan: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_kalan_katja.pdf

Svetovna zdravstvena organizacija: http://www.who.int/topics/malaria/en/