Sla po sladkorju ima lahko smrtonosne posledice.

Kokain, alkohol, tobak in zdaj – sladkor! Ko je dr. Robert Lustig leta 2009 škodljive učinke sladkorja primerjal s škodo, ki jo povzročijo prepovedane droge, je vznemiril tako strokovno kot tudi širšo javnost. Danes – dobrih šest let kasneje – pa njegovim trditvam pritrjujejo številni strokovnjaki; mnogi govorijo celo o tem, da nas je sladkor zasužnjil in da nas sla po sladkorju dobesedno ubija. O razsežnosti problema govori podatek, da je seznam živil, ki jim je sladkor dodan, skoraj neskončen. In posledice? Le sladkorno bolezen zdravniki pri nas vsako leto na novo odkrijejo pri kar 11.000 ljudeh.

Generacije odraščajo v sladki dobi. - asist. dr. Aleš Skvarča

Na začetku so starši in otroci prepričani, da se zdravo prehranjujejo. - prof. dr. Nataša Fidler Mis

Znanstveniki so predložili dovolj dokazov o škodljivosti sladkorja. - prof. dr. Tadej Battelino

Sladkor ni dodan le hrani, za katero pričakujemo, da bo sladka, kot so sladkarije in slaščice. Skrit je tudi v kruhu, kislih kumaricah, žitih za zajtrk, sadnih jogurtih, omakah, juhah. Če bi s trgovskih polic odstranili vse izdelke, ki jim je dodan, bi zazevala velika praznina. Podatki namreč kažejo, da skoraj 80 odstotkov industrijskih izdelkov vsebuje sladkor. Le ta lahko dolga leta, tudi desetletje ali več, tiho zastruplja in uničuje naše telo. Strokovnjaki govorijo o tako imenovanem preddiabetesu.

Zaradi uživanja velike količine sladkorja se lahko razvijejo sladkorna bolezen, srčno-žilni zapleti – med njimi srčni infarkt in možganska kap – ter okvare očesnega ozadja, ledvic in živčevja. V najhujših primerih je potrebna amputacija noge, bolnik lahko tudi oslepi. Prevelika količina sladkorja zvišuje krvni tlak in povzroča debelost ter hudo zobno gnilobo.

Mednarodna študija iz leta 2012, v kateri je sodelovalo 41 držav iz Amerike, Azije in Evrope – med njimi tudi Slovenija, je razkrila, da so slovenski petnajstletniki najbolj pogosto od vseh pili sladke pijače – zasedli so torej neslavno prvo mesto. S tem pa slabih vesti še ni konec. Naši enajstletniki so bili po pogostosti uživanja sladkih pijač na drugem, trinajstletniki pa na tretjem mestu od 41držav. Slovenski podatki iz leta 2014 pa kažejo, da po sladkih pijačah vsak dan še vedno poseže kar četrtina naših mladostnikov.

Evropa želi do leta 2020 količino sladkorja v živilih zmanjšata za 10 odstotkov. - dr. Marjeta Recek

Sladkor je dodan živilom, ki jih potrošniki prepoznavamo kot zdrava. - dr. Tanja Pajk Žontar

Poskusi hujšanja s sladili niso uspešni. - dr. Matej Gregorič

Če so včasih sladkor uporabljali predvsem kot konzervans, pa danes industriji služi pretežno kot ojačevalec okusa. Na embalaži procesirane hrane lahko preberemo, da je dodan sadni ali koruzni sladkor, javorjev sirup, med, melasa ali druga naravna in umetna sladila.

O perečem problemu in o škodi, ki jo povzročijo prevelike količine sladkorja, so za oddajo Intelekta spregovorili strokovnjaki, ki jim ni vseeno za naše zdravje. Sodelujejo prof. dr. Nataša Fidler Mis s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje, dr. Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije, asist. dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in prof. dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.