Da imajo Američani problem z orožjem ni nobena skrivnost. Temu v prid nedvomno govori njihova »črna statistika«: 30 tisoč smrtnih žrtev zaradi nasilja s strelni orožjem na leto. Med žrtvami so tudi najmlajši. Spomnimo se samo grozovitega pokola predšolskih otrok na šoli Sandy Hook pred štirimi leti. Lahko bi rekli, da so strelni pohodi na ameriškem dnevnem redu. Mnenja o tem ali pravica do orožja pomeni pravico do varnosti ali pa dostopnost do orožja pomeni več nasilja, pa so še vedno zelo deljena.

Tudi po številu smrtnih žrtev zaradi strelnega orožja so ZDA na prvem mestu . Kljub temu pa je pri Američanih močno prisoten kult orožja. Kot pravi dr. Rok Zupančič iz katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani ima v ZDA kar devetdeset ljudi od stotih strelno orožje. Na drugem mesto po številu kosov orožja na prebivalca je Jemen, Finska in Švica pa se uvrščata na tretje in četrto mesto. Razlika med ZDA in Evropsko unijo je seveda v tem, da je uporaba orožja v EU regulirana in ga prebivalci ne morejo kupiti kakor liter mleka v trgovini kot je to mogoče v ZDA. Ob tem je treba poudariti, da tudi v ZDA preverijo prosilca za orožje in če prosilec nima kriminalne preteklosti brez težav pride do orožja. Ob tem je zgovorno dejstvo, da so večino odmevnih množičnih zločinov v ZDA zagrešili tisti, ki so orožje kupili legalno.

Kot pojasnjuje dr. Rok Zupančič iz katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani, v ZDA velja prepričanje, da je človek že s svojim rojstvom upravičen do nakupa orožja in s tem do zagotavljanja lastne varnosti. Osebna odgovornost pa je ključna za zagotavljanje varnosti - veliko ljudi verjame, da je država neučinkovita. V takšno mnenje jih prepričuje tudi močan orožarski lobij, hkrati pa prosti trg s strelnim orožjem obsega velik del ameriškega gospodarstva od katerega je odvisno mnogo ljudi.

V zadnjem času smo sicer ponovno priče pozivom k zaostrovanju možnosti dostopa do strelnega orožja. Ameriški predsednik Barack Obama je namreč pred kratkim napovedal hud boj proti orožarskim lobijem in predstavil ukrepe za zmanjšanje števila žrtev zaradi nasilja s strelnim orožjem. V kolikšni meri bo uspešen, bo pokazal čas.

Kot opozarja dr. Božidar Jezernik z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je kulturni kontekst tisti, ki igra ključno vlogo pri nasilnem reševanju konfliktnih situacij. Vrednote kot so individualizem, tekmovalnost, osebna odgovornost za lastno varnost, so vrednote, ki pri američanih kotirajo visoko na vrednostnih lestvicah in odločilno vplivajo na agresivno delovanje posameznikov.

Kot pravi dr. Rok Zupančič smo se ljudje z družbeno pogodbo dogovorili, da je za zagotavljanje varnosti primarno odgovorna država – državi torej prepustimo del osebne svobode in ta nam v zameno zagotavlja varnost. V ZDA pa gre za kompleksno situacijo v kateri na eni strani orožarski lobiji nenehno prepričujejo ljudi, da državi ne morejo zaupati in da morajo za lastno varnost poskrbeti sami in seveda za vsakdanjo realnost, kjer se dnevno odvijajo napadi s strelnim orožjem, nevarnost le teh zaradi tako množičnega posedovanja orožja pa preži nemara na vsakem koraku in začarani krog je sklenjen.