Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
15.03.2016 48 min

Nasilje v družini


»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okoli ušes, pa sem čisto normalen,« se glasi stavek, ki ga še vedno velikokrat slišimo v družbi. Je stavek, ki minimalizira, banalizira in upravičuje fizično nasilje v družini. Čeprav je bilo v zadnjih letih pomembno spoznanje, da gre pri nasilju v družini za kršitev človekovih pravic in da ne gre samo za telesno nasilje, ampak tudi za psihično, spolno in ekonomsko, se še vedno premalo zavedamo, da nasilje v družini ni nekaj, kar spada v zasebno sfero, zgolj zato ker se dogaja med štirimi stenami. Nasilje v družini je širši družbeni in globalni problem, pred katerim si vse prepogosto zatiskamo oči. V zadnjem času smo sicer priča bolj odločni politiki proti nasilju, proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in praksam, ki preprečujejo enake možnosti ter kršijo človekove pravice. Hkrati pa živimo v času, ko je nasilja vse več. Kako doseči ničelno toleranco do nasilja? Kako doseči, da bo zatekanje k nasilju postalo nekaj popolnoma nepredstavljivega? Zakonodaja s predvidenimi spremembami, ki jih prinaša novela zakona o preprečevanju nasilja v družini, gre v pravo smer, vprašanje pa je, v kolikšni meri bo uspešna njena implementacija v praksi. Se bodo res morale zamenjati generacije?

Statistika je nedvoumna. Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje med štirimi stenami doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem ne smemo pozabiti, da so to zgolj uradni podatki in da večina primerov ni nikoli prijavljenih. Povečalo se je tudi število najhujših kaznivih dejanj, umorov. Policija je lani zaznala 1,5-odstotno rast števila kaznivih dejanj nasilja v družini. Vsako leto pa izreče okoli 1.000 ukrepov prepovedi približevanja. Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon, pravi, da je v lanskem letu pri njih poiskalo pomoč 3000 žrtev, 70 žensk in otrok pa se je zateklo v njihovi dve varni hiši.

Zato je še toliko bolj pomembno, da država sistemsko rešuje problem nasilja v družini. Nedavno se je končala javna razprava o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini. Kot pojasnjuje predsednica društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, prinaša predlog novele več pomembnih sprememb. Razširja opredelitev družinskih članov, pa tudi opredelitev nasilja v družini. Dodatno naj bi za fizično nasilje štelo prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja. Za spolno nasilje pa naj bi veljalo tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Kot psihično nasilje novela dodatno opredeljuje razširjanje informacij o žrtvi. Širša naj bi bila tudi opredelitev ekonomskega nasilja. Novela uvaja povsem novo obliko družinskega nasilja, zalezovanje. Hkrati dodaja dolžnost prijave nasilja za osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase, kar pomeni, da mora vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar obstaja sum nasilja v družini.

Za odraslega, ki udari otroka, ni opravičila

Novela zakona o preprečevanju nasilja v družini med drugim predvideva nedvoumno prepoved telesnega kaznovanja otrok. Svet Evrope je že večkrat opozoril, da Slovenija še vedno ni v celoti prepovedala telesnega kaznovanja otrok, hkrati pa tako Svet Evrope kot tudi številne nevladne organizacije pozivajo k cilju, da se telesno kaznovanje otrok konča po vsej Evropi. Za odraslega, ki zlorabi svojo fizično moč in udari otroka, ni nobenega opravičila. Zatekanje k nasilju mora postati nekaj, kar je popolnoma nedopustno in nepredstavljivo. Telesno kaznovanje otrok je v Sloveniji sicer že prepovedano, vendar smo še vedno velikokrat priča upravičevanju nasilja nad najšibkejšimi. Novela zakona o preprečevanju nasilja v družini to po novem zelo jasno prepoveduje. Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, pravi, da je telesno kaznovanje otrok povsem neprimeren in nesprejemljiv vzgojni ukrep. Meni, da se starši ne zavedajo, kakšne dolgotrajne posledice povzročijo otrokom, ki jih telesno kaznujejo. Hkrati se s takšnim ravnanjem ustvarja družinsko nasilje. Tisti, ki so bili v otroštvu deležni telesnega kaznovanja, pogosto pozneje v svojem življenju nasilno ravnajo s svojimi otroki. Na takšen način je začarani krog nasilja sklenjen.

Več o problematiki nasilja v družini lahko slišite v oddaji Intelekta.


Intelekta

914 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

15.03.2016 48 min

Nasilje v družini


»Tudi jaz sem jih kdaj dobil okoli ušes, pa sem čisto normalen,« se glasi stavek, ki ga še vedno velikokrat slišimo v družbi. Je stavek, ki minimalizira, banalizira in upravičuje fizično nasilje v družini. Čeprav je bilo v zadnjih letih pomembno spoznanje, da gre pri nasilju v družini za kršitev človekovih pravic in da ne gre samo za telesno nasilje, ampak tudi za psihično, spolno in ekonomsko, se še vedno premalo zavedamo, da nasilje v družini ni nekaj, kar spada v zasebno sfero, zgolj zato ker se dogaja med štirimi stenami. Nasilje v družini je širši družbeni in globalni problem, pred katerim si vse prepogosto zatiskamo oči. V zadnjem času smo sicer priča bolj odločni politiki proti nasilju, proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in praksam, ki preprečujejo enake možnosti ter kršijo človekove pravice. Hkrati pa živimo v času, ko je nasilja vse več. Kako doseči ničelno toleranco do nasilja? Kako doseči, da bo zatekanje k nasilju postalo nekaj popolnoma nepredstavljivega? Zakonodaja s predvidenimi spremembami, ki jih prinaša novela zakona o preprečevanju nasilja v družini, gre v pravo smer, vprašanje pa je, v kolikšni meri bo uspešna njena implementacija v praksi. Se bodo res morale zamenjati generacije?

Statistika je nedvoumna. Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje med štirimi stenami doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega nasilja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem ne smemo pozabiti, da so to zgolj uradni podatki in da večina primerov ni nikoli prijavljenih. Povečalo se je tudi število najhujših kaznivih dejanj, umorov. Policija je lani zaznala 1,5-odstotno rast števila kaznivih dejanj nasilja v družini. Vsako leto pa izreče okoli 1.000 ukrepov prepovedi približevanja. Maja Plaz, predsednica društva SOS telefon, pravi, da je v lanskem letu pri njih poiskalo pomoč 3000 žrtev, 70 žensk in otrok pa se je zateklo v njihovi dve varni hiši.

Zato je še toliko bolj pomembno, da država sistemsko rešuje problem nasilja v družini. Nedavno se je končala javna razprava o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini. Kot pojasnjuje predsednica društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin, prinaša predlog novele več pomembnih sprememb. Razširja opredelitev družinskih članov, pa tudi opredelitev nasilja v družini. Dodatno naj bi za fizično nasilje štelo prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja. Za spolno nasilje pa naj bi veljalo tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi. Kot psihično nasilje novela dodatno opredeljuje razširjanje informacij o žrtvi. Širša naj bi bila tudi opredelitev ekonomskega nasilja. Novela uvaja povsem novo obliko družinskega nasilja, zalezovanje. Hkrati dodaja dolžnost prijave nasilja za osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase, kar pomeni, da mora vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar obstaja sum nasilja v družini.

Za odraslega, ki udari otroka, ni opravičila

Novela zakona o preprečevanju nasilja v družini med drugim predvideva nedvoumno prepoved telesnega kaznovanja otrok. Svet Evrope je že večkrat opozoril, da Slovenija še vedno ni v celoti prepovedala telesnega kaznovanja otrok, hkrati pa tako Svet Evrope kot tudi številne nevladne organizacije pozivajo k cilju, da se telesno kaznovanje otrok konča po vsej Evropi. Za odraslega, ki zlorabi svojo fizično moč in udari otroka, ni nobenega opravičila. Zatekanje k nasilju mora postati nekaj, kar je popolnoma nedopustno in nepredstavljivo. Telesno kaznovanje otrok je v Sloveniji sicer že prepovedano, vendar smo še vedno velikokrat priča upravičevanju nasilja nad najšibkejšimi. Novela zakona o preprečevanju nasilja v družini to po novem zelo jasno prepoveduje. Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, pravi, da je telesno kaznovanje otrok povsem neprimeren in nesprejemljiv vzgojni ukrep. Meni, da se starši ne zavedajo, kakšne dolgotrajne posledice povzročijo otrokom, ki jih telesno kaznujejo. Hkrati se s takšnim ravnanjem ustvarja družinsko nasilje. Tisti, ki so bili v otroštvu deležni telesnega kaznovanja, pogosto pozneje v svojem življenju nasilno ravnajo s svojimi otroki. Na takšen način je začarani krog nasilja sklenjen.

Več o problematiki nasilja v družini lahko slišite v oddaji Intelekta.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov