Jaz, jaz, jaz in samo jaz!

Svet je zajela epidemija narcisizma, so si enotni strokovnjaki. Kot zgleda, so prav narcisi najbolje prilagojeni na sodobno potrošniško družbo. Najdemo jih med zvezdniki, menedžerji, znanstveniki, odvetniki, politiki. Ljudske množice jih občudujejo, volijo in obožujejo; korporacije pa iščejo in zaposlujejo. Patološki narcisi so namreč prepričljivi in šarmantni, znajo z besedami in vešči so nastopanja. Vendar pa videz vara!

Narcis je izrazito zaverovan v svojo zunanjo podobo in tudi v svoja stališča, razmišljanja, prepričanja. - Aleksander Zadel

Multinacionalke celo s psihološkim testiranjem iščejo patološke narcise in jih zaposlujejo. - Matjaž Lunaček

Je prijazen, se smehlja in nas treplja. Ta prijazni tatič je takšen, da se mu ni mogoče upreti. - Miro Kline

Kultura narcisizma

Tezo o zmagoslavju kulture narcisizma oziroma narcizma, kot tudi slišimo, je leta 1979 postavil ameriški zgodovinar in družboslovec Christopher Lasch. V svojem znamenitem delu Kultura narcisizma je analiziral povojno ameriško potrošniško družbo. Lasch pravi, da se je uveljavil nov tip dominantnega značaja ljudi in da je narcisistična kultura kultura samoljubja in zavisti.

Patološki narcisi so brezobzirni in arogantni. Hlinijo sočutje, ljubijo pa le sebe. Jaz, jaz, jaz! Patološki narcisi so prepričani, da so najlepši, najboljši in najpomembnejši. Ali so res? Seveda ne! Vendar jih težko takoj spregledamo, saj nas z bleščečim nastopom, za katerim skrijejo svoj pravi obraz, lahko hitro zavedejo. Po besedah psihiatra Boruta Škodlarja stremijo narcisi k moči, pomembnosti in občudovanju. Vidijo se v soju žarometov in na vodilnih položajih. Ob tem sociolog Iztok Šori poudarja, da je Christopher Lash v svoji knjigi izpostavil tudi, da individualizem pogosto prehaja v narcisizem, kar se kaže tudi s tem, da so ljudje  vedno bolj preokupirani sami s seboj.

V luči razmaha narcisistične kulture lahko vidimo tudi veliko podporo, ki jo del ameriških volilcev in javnosti namenja kandidatu za republikansko predsedniško nominacijo Donaldu Trumpu. Psihoanalitik Matjaž Lunaček pravi, da mnogi v Trampu prepoznajo tisto, k čemur sami stremijo. Psiholog in komunikator Miro Kline pa enega od razlogov za veliko podporo Trampu pripisuje tudi podobi, ki so si jo o njem ustvarili njegovi privrženci.

Grandiozni jaz je lažen

Ko se ne zgodi, kot pričakuje, pa narcis udari močno, brezobzirno in brez občutka za drugega človeka. - Borut Škodlar

Mit o Narcisu je lahko orodje družbenega podrejanja in diskriminacije. - Iztok Šori

O konceptu narcisizma je v začetku 20. stoletja pisal tudi Freud. Narcisistična osebnostna struktura sodi med mejne, manj zrele osebnostne strukture. Ljudje z narcisistično osebnostno motnjo kažejo navzven zgolj svoje dosežke, telesno privlačnost, moč, uspešnost. Vidimo njihovo idealizirano podobo; njihov grandiozni oziroma lažni jaz. Za to fasado pa narcisi skrivajo svoj pravi, realni jaz, ki je krhek in ranljiv. Skrivajo osamljenost, nesprejetost, veliko čustveno praznino.

In kdaj lahko rečemo, da gre za narcisistično osebnostno motnjo? Kako med nami prepoznamo patološkega narcisa? Lastnosti, značilne za narcise, se skrivajo v prav vsakemu od nas. Psiholog Aleksander Zadel izpostavlja, da so zdrav erotičen naboj do sebe, pozitivna samopodoba, občutek lastne vrednosti in določena mera samozavesti nujni tako za posameznika kot za družbo.

Tragična usoda Narcisa

Starogrška zgodba nam pripoveduje, da je bil Narcis lep, vendar čustveno hladen mladenič. Občudoval ga je marsikateri fant, po njem pa so koprnela tudi mnoga dekleta. On pa je vse zavračal, tudi gozdno nimfo Eho, ki se je vanj zaljubila takoj, ko ga je uzrla. Osramočena Eho se je zatekla v jamo in se spremenila v kamen. Nekega dne je Narcis v gozdu odkril bister izvir. Na njegovi gladini je uzrl svojo podobo in se vanjo goreče zaljubil. Vsakič, ko je segel po njej, je voda vzvalovala in podoba se je zgubila. Ko je Narcis spoznal nedosegljivost oboževane podobe in svoje ljubezni, se je zavedel, da bo moral umreti. Ob izviru pa je zrasla prelepa narcisa.

Oddajo Intelekta smo sooblikovali: Miro Kline, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar, Iztok Šori in Aleksander Zadel ter Rudi Pančur, Eva Longyka Marušič, Jernej Boc in Iztok Konc.