Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Zakaj lahko že iskra jeze zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet?
Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna, pojasnjuje prof. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje.
Pravico do jeze moramo ločiti od načinov izražanja tega čustva, ki so lahko tudi agresivni in nasilni. - Mirjana Ule
Močna čustva je težko kontrolirati. Jeza izhaja iz jeter. Ko nam grejo stvari močno na jetra, potem bruhamo ogenj. In z njim lahko marsikoga tudi požgemo. - Milan Hosta
Jezo občutimo z dušo in telesom; srce nam bije hitreje, postane nam vroče, kri nam zalije obraz. - Darja Kobal Grum
Po besedah prof. Darje Kobal Grum iz ljubljanske Filozofske fakultete se jeza lahko nanaša na osebo, situacijo, dogodek, na predmet; jezo lahko občutimo tudi v odnosu do samega sebe. Jeza je nalezljiva in eksplozivna. Kako se kaže v vsakdanjem življenju – doma, na ulici, igrišču, v službi? Strokovnjaki opozarjajo na raziskave, ki kažejo, da je več jeze v družbah, ki so individualistične in tekmovalne.
Kaj pa jeza in agresivno vedenje na igrišču in ob njem povesta o športniku, trenerju, navijaču? Dr. Milan Hosta iz Inštituta Spolint izpostavlja, da je v naši kulturi izražanje podpore športnemu klubu ali društvu z ognjevitim navijanjem zaželeno. Vendar mora biti v okviru pravil, s katerimi se ohranjata red in varnost. Pa poglejmo še na slovenske ceste. V prometu prav tako vladajo jasna pravila, po katerih se moramo ravnati. Dejstvo je, da vozimo tako, kot živimo. Prof. Marko Polič iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je agresivnost lahko značajska poteza, lahko pa je tudi situacijsko pogojena. Študije so pokazale, da je agresivno vedenje med vožnjo pogostejše pri tistih voznikih, ki svoje vozilo pojmujejo kot svoj teritorij in pri tistih, ki jim zaprta in zaklenjena avtomobilska vrata dajejo občutek anonimnosti. Psiholog prometa opozarja, da je agresivno vedenje na cesti včasih celo nagrajeno.
Ko govorimo o izražanju jeze v vsakdanjih situacijah, prav gotovo ne moremo mimo nadlegovanja in agresivnega vedenja na delovnem mestu. Da jeza lahko vznikne iz krivice, ki se zgodi, ali pa z njo izrazimo žalost, izpostavlja dr. Eva Boštjančič iz ljubljanske Filozofske fakultete. Zakaj smo prav v delovnem okolju pogosto priča izbruhom jeze, nadlegovanju in mobingu? Novejše raziskave s področja psihologije dela odgovarjajo na vprašanja, kakšne so posledice jeze in agresivnega vedenja na delovnem mestu: kako velik je vpliv na delovno učinkovitost, klimo in kulturo.
Kdor bi poznal odgovor na vprašanje, kako jezo premagati, bi bil bogat. - Bojan Musil
Psihologi pravimo, da so vsa čustva dobra. Seveda pa jih moramo izražati na primeren način v primerni situaciji. Izražanje jeze na delovnem mestu je potrebno, vendar na konstruktiven način. - Eva Boštjančič
Odnosi v družbi, prijazni ali agresivni, se preslikajo na cesto. Cesta je del vsakdanjega življenja. - Marko Polič
Eno temeljnih vprašanj, ki strokovnjake zanima že stoletja, je, ali je jeza prirojena ali naučena. Dr. Bojan Musil iz Filozofske fakultete Maribor izpostavlja, da je filozof Rousseau dejal, da smo ljudje izvorno dobri, vendar nas družba kasneje pokvari. Od začetka znanstvenega pristopa k obravnavi jeze in agresivnega vedenja pa lahko že opozorimo na Freudovo tradicijo, ki gradi na instinktivistični teoriji. Freud je predpostavil, da se agresivnost v nas kopiči kot nekakšna tenzija, ki jo je treba sprostiti. Albert Bandura, oče paradigme socialnega učenja, je s svojimi eksperimenti dokazal, da se človek agresivnega vedenja nauči z opazovanjem drugih.
Jeza je primarno čustvo, ki tli v vsakem od nas. Zato nam ni težko razumeti posameznih izbruhov in se vživeti v razloge zanje. Vendar pa je izražanje jeze največkrat nezaželeno in so takšni izbruhi običajno nesprejemljivi.
Nemški pregovor pravi: Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
Vedno pogosteje smo priča izbruhom sovraštva, agresije in besa na športnih dogodkih, za volanom, v vrsti pred blagajno, na delovnem mestu. Ali gre za odraz nakopičene jeze, ki tli v vsakem od nas? Zakaj lahko že iskra jeze zaneti požar? Ali smo postali družba agresivnih posameznikov in skupin, jeznih nase in na svet?
Jeza je moralno čustvo; je strast, ki angažira. Je osnova družbenih sprememb. Spodbudijo jo občutki nepravičnosti, prikrajšanosti in nezaupanja, ki jih doživljamo sami, ali pa je odgovor na dogodke v družbi. Vendar pa je jeza tudi razdiralna, pojasnjuje prof. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z roko v roki gre z besom in ogorčenjem, spremlja jo nasilje.
Pravico do jeze moramo ločiti od načinov izražanja tega čustva, ki so lahko tudi agresivni in nasilni. - Mirjana Ule
Močna čustva je težko kontrolirati. Jeza izhaja iz jeter. Ko nam grejo stvari močno na jetra, potem bruhamo ogenj. In z njim lahko marsikoga tudi požgemo. - Milan Hosta
Jezo občutimo z dušo in telesom; srce nam bije hitreje, postane nam vroče, kri nam zalije obraz. - Darja Kobal Grum
Po besedah prof. Darje Kobal Grum iz ljubljanske Filozofske fakultete se jeza lahko nanaša na osebo, situacijo, dogodek, na predmet; jezo lahko občutimo tudi v odnosu do samega sebe. Jeza je nalezljiva in eksplozivna. Kako se kaže v vsakdanjem življenju – doma, na ulici, igrišču, v službi? Strokovnjaki opozarjajo na raziskave, ki kažejo, da je več jeze v družbah, ki so individualistične in tekmovalne.
Kaj pa jeza in agresivno vedenje na igrišču in ob njem povesta o športniku, trenerju, navijaču? Dr. Milan Hosta iz Inštituta Spolint izpostavlja, da je v naši kulturi izražanje podpore športnemu klubu ali društvu z ognjevitim navijanjem zaželeno. Vendar mora biti v okviru pravil, s katerimi se ohranjata red in varnost. Pa poglejmo še na slovenske ceste. V prometu prav tako vladajo jasna pravila, po katerih se moramo ravnati. Dejstvo je, da vozimo tako, kot živimo. Prof. Marko Polič iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je agresivnost lahko značajska poteza, lahko pa je tudi situacijsko pogojena. Študije so pokazale, da je agresivno vedenje med vožnjo pogostejše pri tistih voznikih, ki svoje vozilo pojmujejo kot svoj teritorij in pri tistih, ki jim zaprta in zaklenjena avtomobilska vrata dajejo občutek anonimnosti. Psiholog prometa opozarja, da je agresivno vedenje na cesti včasih celo nagrajeno.
Ko govorimo o izražanju jeze v vsakdanjih situacijah, prav gotovo ne moremo mimo nadlegovanja in agresivnega vedenja na delovnem mestu. Da jeza lahko vznikne iz krivice, ki se zgodi, ali pa z njo izrazimo žalost, izpostavlja dr. Eva Boštjančič iz ljubljanske Filozofske fakultete. Zakaj smo prav v delovnem okolju pogosto priča izbruhom jeze, nadlegovanju in mobingu? Novejše raziskave s področja psihologije dela odgovarjajo na vprašanja, kakšne so posledice jeze in agresivnega vedenja na delovnem mestu: kako velik je vpliv na delovno učinkovitost, klimo in kulturo.
Kdor bi poznal odgovor na vprašanje, kako jezo premagati, bi bil bogat. - Bojan Musil
Psihologi pravimo, da so vsa čustva dobra. Seveda pa jih moramo izražati na primeren način v primerni situaciji. Izražanje jeze na delovnem mestu je potrebno, vendar na konstruktiven način. - Eva Boštjančič
Odnosi v družbi, prijazni ali agresivni, se preslikajo na cesto. Cesta je del vsakdanjega življenja. - Marko Polič
Eno temeljnih vprašanj, ki strokovnjake zanima že stoletja, je, ali je jeza prirojena ali naučena. Dr. Bojan Musil iz Filozofske fakultete Maribor izpostavlja, da je filozof Rousseau dejal, da smo ljudje izvorno dobri, vendar nas družba kasneje pokvari. Od začetka znanstvenega pristopa k obravnavi jeze in agresivnega vedenja pa lahko že opozorimo na Freudovo tradicijo, ki gradi na instinktivistični teoriji. Freud je predpostavil, da se agresivnost v nas kopiči kot nekakšna tenzija, ki jo je treba sprostiti. Albert Bandura, oče paradigme socialnega učenja, je s svojimi eksperimenti dokazal, da se človek agresivnega vedenja nauči z opazovanjem drugih.
Jeza je primarno čustvo, ki tli v vsakem od nas. Zato nam ni težko razumeti posameznih izbruhov in se vživeti v razloge zanje. Vendar pa je izražanje jeze največkrat nezaželeno in so takšni izbruhi običajno nesprejemljivi.
Nemški pregovor pravi: Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Čeprav je Azerbajdžan letos obnovil suverenost nad Gorskim Karabahom, na Kavkazu še naprej diši po vojni, saj se v teh gorah na meji med Evropo in Azijo križajo interesi Rusije, Turčije, Irana, Indije, Kitajske, ZDA in EU
Le še dober teden nas loči od prvega rojstnega dne aplikacije ChatGPT in v tem sorazmerno kratkem času so tehnologije t. i. generativne umetne inteligence pretresle svet in odprle ali poglobile številna daljnosežna vprašanja, kot so denimo: v kolikšni meri bodo zmogljivosti nove tehnologije nadomestile človeške delavce in posledično še pospešile naraščanje neenakosti? Bodo utrdile in povečale predsodke in diskriminacijo, ki je v družbah že prisotna in je bila posledično tudi vpisana v podatke, na katerih so se modeli učili? Kaj pomeni tovrstna tehnologija v rokah peščice zasebnih korporacij? Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo umetna inteligenca dosegla točko, ko bo v vseh vidikih pametnejša od ljudi?
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Gentrifikacija je pojem, s katerim se srečujemo vse pogosteje. Gre za spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo ali prenovo v predele s turistično in storitveno namembnostjo višjega razreda. Gentrifikacija je lahko nekaj koristnega ali nekaj povsem nasprotnega. Je lahko prenova mestnih središč in oživljanje vsebin, ki so se iz mest umaknile, lahko pa pomeni tudi prevzem mestih središč s strani bolj premožne demografske skupine in izrinjanje manj premožnih, študentov, starejših, prekarnih kreativcev, torej ravno tistih skupin, ki mestom dajejo avtentičnost in vsebino. Nenazadnje gentrifikacijo lahko razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora. Kako se v spremenjenih urbanih vsebinah znajdejo te skupine, kako se posledice gentrifikacije odražajo na življenju starejše populacije? V tokratni intelekti bosta svoje misli na to temo predstavila arhitekta Meta Kutin in Miloš Kosec.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni, praznično obarvani Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tudi na področju znanosti in v akademski sferi ni nič bolje. O tem, zakaj ženske na svojih kariernih poteh trčijo ob stekleni strop tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali? O položaju žensk v znanosti v tokratni Intelekti z voditeljico Tito Mayer.
Kdo neki so ljudje, ki se odločijo za tako poglobljeno učenje slovenščine, da se lahko potem lotijo literarnega prevoda? In kaj jih na naši književnosti privlači, da pri prevajanju navsezadnje vztrajajo leta in leta?
Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.
Alojz Ihan, Alenka Zupančič, Marina Dermastia in Tomaž Zwitter o dvomu in kritičnem razumu
Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.
Kritike, da na področju uporabe konoplje v Sloveniji že leta in desetletja zaostajamo za drugimi državami, so vedno glasnejše. Nekatere so upravičene, druge ne
Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu.
Neveljaven email naslov