Kateri so dogodki, ki lahko pustijo travmatično sled? Ali jih sploh lahko preživimo in izbrišemo iz svojega spomina? Zakaj sta tišina in molk lahko usodna?

Mnogo strokovnjakov opaža, da ljudje še nikoli nismo bili ranljivejši in bolj izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot smo zdaj. Podatki iz Združenih držav Amerike namreč kažejo, da travmo najmanj enkrat v življenju doživi kar 70 odstotkov prebivalcev. Bolezen, smrt, zloraba, nasilje, ločitev, prometna nesreča. Težki dogodki pustijo globoke rane v telesnem, čustvenem in miselnem doživljanju, saj človeka pogosto zaznamujejo za vse življenje. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in žrtvi ne dajo miru. Prizadeti doživlja jezo, strah, močan občutek krivde.

Travmatiziranega človeka si lahko predstavljamo kot hiperobčutljivega. Zdrzne se že ob najmanjšem zvoku. Nevaren dogodek ves čas podoživlja, kar mu povzroča strah in tesnobo, ki lahko preraste v panične napade. - Sanja Šešok

Travma ima hude, negativne, lahko rečemo zlovešče dolgoročne posledice za posameznika, njegovo družino in celo za naslednje generacije. - Robert Cvetek

Ob travmatskem dogodku se človek počuti ogroženega, nemočnega in samega. - Mina Paš

Tišina dodatno boli, saj ima posebno neizrečeno moč. Včasih je sicer lahko tudi tišina pozitivna, vendar če govorimo o neizrečenem, o skrivnosti, to ni tiha tišina, ampak tišina, ki je zakamuflirana z besedami in z veliko izogibanja; govorimo o vsem drugem, le o tistem, o čemer v resnici želimo, ne. - Vita Poštuvan

Beseda travma je grškega izvora in pomeni rano oziroma poškodbo. Travmatični dogodek ogrozi posameznikov občutek varnosti, zato se v telesu sprožijo zaščitni mehanizmi preživetja. Podatek, da se nezdravljena travma lahko prelevi v anksioznost, depresijo in druge psihosomatske težave, nas mora skrbeti. Tudi zato ostaja travma v središču zanimanja raziskovalcev. Ti med drugim razmišljajo o možnosti medgeneracijskega prenosa travme in razvijajo nove tehnike zdravljenja.

Tudi o tem v tokratni Intelekti. Sodelujejo: zdravnica in terapevtka Mina Paš, psihologinja in predavateljica doc. dr. Vita Poštuvan, klinična psihologinja asist. dr. Sanja Šešok in psiholog, zakonski ter družinski terapevt in predavatelj prof. dr. Robert Cvetek.