V letu 2016 je pomembne korake naprej skupaj z odločevalci naredila tudi slovenska zdravniška stroka. Oprli so se na izsledke študij in tudi na dobro prakso Pediatrične klinike v Ljubljani.

Slovenski zdravniki že 55 otrok poskusno zdravijo s snovmi iz konoplje. Terapijo s sintetičnim kanabidiolom prejemajo otroci z najtežjimi oblikami epilepsije, pri katerih niso pomagala niti najmočnejša protiepileptična zdravila. Ob pregledu rezultatov zdravljenja s kanabidiolom je prof. dr. David Neubauer s Pediatrične klinike v Ljubljani zadovoljen. Pri več kot polovici otrok se je število epileptičnih napadov prepolovilo, ali pa jih sploh ni več.

Uspeh zdravljenja epilepsije s snovmi iz konoplje še zdaleč ni edini. S kanabinoidi ponekod v svetu zdravniki že pomagajo bolnikom z multiplo sklerozo, kronično bolečino in rakavimi obolenji.

Kaj je mit in kaj resnica?

O zdravilni moči konoplje se govori že tisočletja. Kaj je mit in kaj resnica? Doc. dr. Tanja Bagar, direktorica Inštituta ICANNA.

Nova spoznanja rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnosti uporabe konoplje v uradni medicini. Prihodnost zdravljenja s konopljo je še posebej svetla na tistih področjih, kjer smo neuspešni z zdaj poznanimi zdravili. Prof. dr. Gorazd Drevenšek z Univerze na Primorskem in znanstveni sodelavec Medicinske fakultete v Ljubljani navaja možnost uporabe kanabinoidov v terapiji nekaterih možganskih tumorjev.

Izraelske izkušnje

Raziskovalec na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš opozarja, da konoplja tako kot druga zdravila ni panaceum – ni zdravilo, ki bi pozdravilo vse bolezni. V Izraelu lahko namreč že več kot 25.000 bolnikov s posebnim dovoljenjem konopljo prevzame pri proizvajalcih in jo uporabi za zdravljenje. "V Izraelu je konoplja za bolnike brezplačna. Pridelovalcu morajo plačati le določen pavšal, s katerim pokrije stroške pridelave. Mesečni prispevek znaša 370 šeklov – to je približno 90 evrov. Pri tem ni pomembno, ali bolnik potrebuje 20 ali 200 g konoplje. Ker je konoplja brezplačna, pacient poravna le manipulativne stroške, ki znašajo približno 10 odstotkov najnižje pokojnine. Višina prispevka je torej razumna in vsakomur dostopna. Izraelskim bolnikom se, za razliko od bolnikov v nekaterih drugih državah, kjer je konoplja dosegljiva le na črnem trgu, tudi ni treba bati za njeno kakovost. Natančno vedo, da bodo od pridelovalcev dobili zdravo konopljo, brez bolezni, pesticidov in herbicidov. Gre za čisto rastlino, namenjeno zdravljenju."

V Izraelu je zdravljenje s konopljo možno že od leta 1990. Zdravniki specialisti, vendar ne s področja družinske medicine, o zdravljenju bolnika s konopljo obvestijo ministrstvo za zdravje. To izda dovoljenje, s katerim napoti pacienta do pridelovalca konoplje. "V Izraelu jih je osem. Vsak od njih oskrbuje od tisoč do dva tisoč bolnikov. Odraslim sta na voljo le dve različici konoplje. Lahko ju uporabijo za kajenje, inhaliranje in pa v obliki olja, ki si ga bolnik nakaplja pod jezik," pojasnjuje prof. Hanuš. "Menim, da to ni idealna rešitev. Obstajajo še drugi, boljši načini – kot je na primer uporaba rektalnih svečk, ki pa v Izraelu še niso dovoljene. Pridelovalec konoplje mora bolniku tudi razložiti način uporabe. Začeti mora z majhnim odmerkom, da se konoplje privadi, in če nanj deluje, je to perfektno. Če ne deluje, pa lahko pridelovalec zamenja sorto in jo nadomesti z drugo, ki bolj ustreza bolnikovi bolezni. Različni sevi konoplje namreč zdravijo različne bolezni. Prav tako tudi vsi bolniki niso enaki, če nič drugega se ljudje med seboj razlikujemo že genetsko, kar je v tem primeru zelo pomembno. Pridelovalec ima torej proste roke, da bolniku poišče najbolj odgovarjajočo rastlino."

Uradno okoli 10 odstotkov bolnikov, v praksi pa približno  7, zdravljenje s konopljo opusti, ker jim ne pomaga ali pa jim je po uporabi kanabisa slabo. Nekaterim konoplja preprosto ne ustreza, drugi pa morda v želji, da bi hitro ozdraveli, uporabijo prevelik odmerek. Prof. Hanuš opozarja: "Predoziranje sicer ni smrtno nevarno in ne pušča posledic, vendar pa se številni panično ustrašijo za svoje življenje in pokličejo reševalce. Tudi rekreativni uživalci, ki so vzeli prevelik odmerek, zatrjujejo, da so za vselej opravili s konopljo. Zato je treba biti zelo previden. Prvim majhnim odmerkom naj počasi sledijo večji; vse do količine, ki je potrebna za učinkovito zdravljenje."

Primer ljubljanske pediatrije

Pred dvema letoma so s tovrstnim zdravljenjem najtežjih oblik otroške epilepsije začeli tudi na ljubljanski pediatriji. Terapija s sintetičnim kanabidiolom se je izkazala za zelo učinkovito, kar dr. Neubauer podkrepi s podatki.

Kaj pa samozdravljenje in črni trg?

Prof. Hanuš pojasnjuje, da se lahko bolniki z uporabo konoplje učinkovito spopadejo z znaki in simptomi številnih obolenj: "V nekaterih primerih konoplja tudi zdravi, kar pomeni, da jo lahko zdravniki uporabijo kot del terapije. Vendar pa bolnikom trenutno predpisujejo le paliativne odmerke, ki pa za zdravljenje ne zadostujejo. Poznam bolnike, ki konopljo uporabljajo dva tedna, njihovo zdravstveno stanje se izboljša, vendar pa jim je za nadaljnje zdravljenje zmanjka. Nekateri zato konopljo poiščejo na črnem trgu. Kar pa je tvegano, saj nikoli ne poznajo njene zgodovine; morda gre za sev, ki jim sploh ne pomaga; pa še zelo draga je lahko. To nikakor ni dobra rešitev. Upam, da se bodo razmere kmalu izboljšale."

Ugledni znanstvenik samozdravljenju s konopljo ni naklonjen: "Osebno nasprotujem, da bi sami gojili konopljo, sem tudi proti samozdravljenju z njo. Zakaj? Večina bolnikov je namreč sama ni sposobna pridelati. Zanje mora to narediti nekdo drug. Ta hoče denar, za kakovost pa mu je pogosto le malo mar. Tudi če bolnica ali bolnik sama pridelata konopljo, še vedno ne vesta, kakšna je njena kakovost. Analize so zelo drage, zato njene sestave pred uporabo verjetno ne bosta preverjala. To je velika slabost. Če bolnik svojo konopljo da v analizo in s tem preveri njeno mikrobiološko ustreznost in morebitno vsebnost težkih kovin – potem je vse v redu. Vendar pa sem prepričan, da to le redki storijo, saj so analize drage. Zato je bolje, da zdravljenje s konopljo zaupamo le zdravnikom in zdravstvenemu sistemu; saj ti najbolje vedo, kaj počnejo."

Koraki proti cilju

V Sloveniji je bila konoplja vse do pred kratkim razvrščena na seznam rastlin in snovi, ki so zelo nevarne za zdravje in se ne uporabljajo v medicini. Do prve spremembe je prišlo sredi leta 2014, ko je začela veljati uredba, ki dovoljuje uporabo zdravil na osnovi sintetičnih kanabinoidov. Spremembe zakonodaje v letu 2016 pa nakazujejo še bolj odločne korake k dokončni ureditvi tega področja.

Sodelujejo: otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, mikrobiologinja in predavateljica doc. dr. Tanja Bagar, farmakolog in raziskovalec prof. dr. Gorazd Drevenšek in kemik ter predavatelj prof. dr. Lumir Ondřej Hanuš, eden od vodilnih svetovnih znanstvenikov s področja raziskovanja konoplje.