Človeštvo stavi na nova zdravila in učinkovita cepiva.

Epidemija gripe, virus Zika, okužbe z bakterijami, ki so odporne na antibiotike. Ali se bomo ljudje prisiljeni za preživetje boriti z mikroorganizmi? Kako verjeten je scenarij o izbruhu superepidemije, ki bi v nekaj dneh zdesetkala človeštvo? Živ je še spomin na grožnjo SARSa, pa na ptičjo in prašičjo gripo, pandemijo španske gripe in pojav virusa hiv.

Takih črnogledih napovedi kot infektolog s strokovnega stališča ne morem predvideti. - infektolog in internist Andrej Trampuž

Moja vizija ni, da se na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi samo bojujemo proti mikrobom. Dober strateg je tisti, ki svojega nasprotnika pozna. - mikrobiologinja Viktorija Tomič

Če bomo imeli srečo, da nov antibiotik, ki ga razvijamo, pripeljemo do konca - kar je statistično gledano malo verjetno - potem bo verjetno registriran za zdravljenje specialnih bolnišničnih okužb. - biotehnolog Hrvoje Petković

Mislim, da imajo velik potencial cepiva. Ne nazadnje nam prav dobra cepiva omogočijo, da se naše telo odzove na infekcijo. Od njihovega razvoja si precej obetam; ne samo za bakterije, tudi za virusne infekcije in druge bolezni. - kemik Roman Jerala

Čeprav več govorimo o tistih, ki nam povzročajo težave, je velika večina naših srečanj z mikroorganizmi pozitivnih. - mikrobiologinja Maja Rupnik

Mikroorganizmi so Zemljo naseljevali že davno pred prvim človekom. Njihove fosilne ostanke so našli v kamninah, starih 3 milijarde let in pol. Svet mikrobov je bil tisočletja skrit našim očem, danes pa vemo, da prav mikroorganizmi naseljujejo okolja z najbolj ekstremnimi življenjskimi pogoji.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v enem samem gramu zemlje približno 40 milijonov bakterijskih celic in kar milijon v enem samem mililitru sveže vode. Opisanih je že več kot 5000 vrst virusov, ki se delijo v več milijonov podtipov.

Človeštvo ima z gripo slabe izkušnje. Pandemija španske gripe je v letih 1918, 1919 vzela več življenj kot prva svetovna vojna. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Letošnja epidemija sezonske gripe posebej ogroža ranljive skupine prebivalcev: otroke, nosečnice, bolnike in starejše. Pri njih so pogostejši zapleti, zaradi katerih je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Ne le virusi, vedno bolj nam grozijo tudi bakterije, odporne na antibiotike. Po ocenah strokovnjakov zaradi slednjih v Evropski uniji vsako leto že zdaj umre okoli 25.000 prebivalcev. Najbolj nevarne odporne bakterije izvirajo iz bolnišničnega okolja.

Ko antibiotiki ne delujejo več

Ljudje še zdaleč nismo izgubili boja proti odpornim bakterijam. Zdravniki in raziskovalci ponovno odkrivajo stare, že skoraj pozabljene antibiotike; razvijajo nove; predpisujejo in preizkušajo različne odmerke in kombinacije protimikrobnih zdravil. Na obzorju pa so tudi nova orožja. Infektolog in internist Andrej Trampuž preučuje bakteriofage, kemik Roman Jerala razvija bolj učinkovita cepiva, biotehnolog Hrvoje Petković pa nov antibiotik.

Superbakterij, ki so odporne na večino antibiotikov, s katerimi zdravimo najhujše okužbe, je vedno več. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo. Prvi antibiotik je po naključju ali bolje rečeno po spletu srečnih okoliščin leta 1928 odkril škotski znanstvenik Aleksander Fleming. Dokazal je, da gliva Penicillium notatum v ustreznem gojišču izloča protibakterijsko snov. Poimenoval jo je penicilin. Flemingovi sodobniki so nov antibiotik razvili s postopkom genskega inženiringa.

Večina mikroorganizmov je nenevarnih in z njimi živimo v sožitju. Zgolj peščica je patogenih in smrtonosnih. Ali bo človeštvu s svojimi izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod?

Odzvali so se: raziskovalec in kemik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik z Medicinske fakultete Maribor, biotehnolog prof. dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Ljubljana, mikrobiologinja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik, infektolog in internist prof. dr. Andrej Trampuž z Univerzitetne klinike Charite v Berlinu.

Oddajo smo pripravili: Rudi Pančur, Jure Franko, Jernej Boc in Iztok Konc.