Ali bomo znali izkoristiti ponujene priložnosti?

V našem telesu so celice, ki s svojimi lastnostmi vedno znova osupnejo in navdušijo strokovnjake. Gre za matične celice. Njihova največja moč je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice.

Z matičnimi celicami že zdravimo srčno popuščanje, nekatera rakava obolenja in bolezni sklepov. Vedno bolj se uveljavljajo v regenerativni in športni medicini; zdravniki z njimi pomagajo tako starejšim kot tudi mlajšim pacientom.

Število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami se povečuje tako rekoč iz dneva v dan. Prav v Sloveniji pa smo po uporabi matičnih celic v klinični praksi v samem evropskem in svetovnem vrhu. Raziskovalci so na sledi odkritjem, ki bodo vodila v razvoj terapij za zdravljenje najtežjih obolenj.

Kakšni so obeti za prihodnje? Kako velik je potencial matičnih celic? Ali ga bomo znali izkoristiti?

O velikem potencialu matičnih celic in o vznemirljivih novih spoznanjih smo za oddajo Intelekta govorili z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki: prof. dr. Tamaro Lah Turnšek (NIB), asist. dr. Janjo Zupan (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Janezom Jazbecem (UKC Ljubljana), prof. dr. Matjažem Jerasom (Fakulteta za farmacijo) in prof. dr. Gregorjem Majdičem (Veterinarska fakulteta).

Nekoliko poetično lahko rečemo, da se življenje začne z matičnimi celicami. Največja moč embrionalnih matičnih celic je v sposobnosti, da se lahko razvijejo v katerekoli druge celice, tkiva in organe, pojasnjuje prof. dr. Matjaž Jeras. Ko se človek rodi in odraste je matičnih celic manj, zmanjša se tudi njihova sposobnost spreminjanja. Odrasli imamo dve vrsti matičnih celic: mezenhimske in krvotvorne. Presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga je uveljavljen način zdravljenja krvnih rakov. Leta 2015 so na Hematološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in na Pediatrični kliniki opravili 118 presaditev kostnega mozga.

Nova spoznanja in odkritja nas postavljajo pred velike priložnosti, etične dileme, neodgovorjena vprašanja.

Presaditev kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic lahko pri nekaterih bolnikih spremlja huda in težko obvladljiva zavrnitvena reakcija. Prof. dr. Janez Jazbec je pediater. Pravi, da so na Pediatrični kliniki v Ljubljani iskali različne možnosti in terapevtske postopke, s katerimi bi lahko pomagali tem najbolj ogroženim pacientom. Rešitev so našli v matičnih celicah. Vendar pa zdravljenje z njimi postavlja zdravnike in znanstvenike pred vedno nove izzive. Odgovorov na številna vprašanja še vedno ne poznamo; potrebnih je še več raziskav, pravi dr. Jazbec.

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek s svojo raziskovalno skupino preučuje tumorske matične celice. Razmišljajo o novih metodah preprečevanja in zdravljenja rakavih obolenj s tako imenovano celično terapijo.

Boljše poznavanje lastnosti mezenhimskih matičnih celic bi  bilo lahko v pomoč pri razjasnitvi mehanizmov različnih obolenj – med njimi tudi osteoporoze, ki je ena najpogostejših bolezni našega časa. Asist. dr. Janja Zupan je med svojim podoktorskim študijem preučevala mezenhimske matične celice v sinovijski ovojnici kolenskega sklepa. Razmišlja o možnosti, da bi matične celice lahko same popravile poškodovane in obolele sklepe. S tem bi se lahko številni bolniki izognili zahtevnim kirurškim posegom.

Alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, multipla skleroza ter diabetes.

Slovenski strokovnjaki so v sami svetovni špici raziskovanja matičnih celic in njihove uporabe v humani in veterinarski medicini, podčrtuje prof. dr. Gregor Majdič. Številne države, znanstveniki in vlagatelji so že prepoznali velik potencial, ki se skriva v zdravljenju z matičnimi celicami. Ob poznanih in uveljavljenih terapijah pa že preučujejo tudi, kako bi z njimi v prihodnje morda lahko obvladovali alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen, multiplo sklerozo ter diabetes.