Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba moderne tehnologije in preživljanje časa za zasloni še ne pomenita tudi medijske pismenosti

Kolikokrat ste danes držali v rokah pametni telefon? Ste na poti v službo ali šolo poslušali radio? Ste prelistali časopis, pobrskali svetovni splet, da bi prebrali najnovejše informacije? Kolikokrat ste naleteli na lažno novico? Ste danes že objavili svoje počutje ali celo kakšno fotografijo na družabnih omrežjih? Najbrž bi slišali kar nekaj pritrdilnih odgovorov – tako od odraslih, kot od otrok in najstnikov. Življenje v digitalni dobi je polno moderne tehnologije, prevlade medijev ter prepletanja resničnega in virtualnega sveta, napredek in novosti na tem področju so hitri, posledice dolgoročne in ne le pozitivne.

Otroci so se v tak svet že rodili in moderno telekomunikacijsko tehnologijo obvladajo bolje kot starejše generacije, pogosto slišimo. A strokovnjaki opozarjajo, da obvladovanje uporabe tehnologije še ne pomeni medijske in digitalne pismenosti. Kaj to sploh je? In kako bi morali te vsebine vključiti v naš izobraževalni sistem? Urni načrt za 35-urni izbirni predmet v 7., 8. in  9. razredu Vzgoja za medije je star več kot 10 let, vključuje pa tisk, radio in televizijo, kateri je priključen tudi internet. Je to dovolj? Po mnenju naših sogovornic nikakor - z izzivi medijev in sodobne tehnologije bi se morali hitro spopasti vsi - starši, šole, družba, politika, mediji in tehnološka podjetja.

O vzgoji za medije v šoli in medijski pismenosti smo se pogovarjali z: Barbaro Kampjut, ravnateljico OŠ Franceta Bevka Ljubljana, dr. Sandro Bašić Hrvatin, izredno profesorico na primorski Fakulteti za humanistične študije, in dr. Sonjo Merljak Zdovc, novinarko in urednico spletnega časopisa za otroke Časoris. Od  vzgojiteljice mag. Petre Madronič iz Enote vrtca pri OŠ Vinica pa smo slišali še, kako je z medijsko vzgojo v vrtcu.