Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebni begunci so brez statusa in pravne zaščite
Spremembe podnebja, ki se v svetu kažejo v vse pogostejših sušah, poplavah, pomanjkanju vode, ekstremnem vremenu, ženejo vse več ljudi v to, da zapuščajo svoje domove. Takšne selitve so kompleksne in malo raziskane. Stroka vendarle ocenjuje, da je zaradi okoljskih dejavnikov v svetu razseljenih skoraj 50 milijonov ljudi. Do sredine stoletje naj bi se ta številka povečala na 250 milijonov. Podnebne spremembe se skrivajo v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij, a so podnebni migranti brez statusa in pravne zaščite. Ženevska konvencija za njih ne velja. Nujno je, da se ta pravna praznina zapolni, poudarja mag. Maša Kovič Dine s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani:
»Predlagamo, da se najprej začne uporabljati definicija okoljsko razseljene osebe in da se na podlagi tega oblikuje dokument, ki bi določil njihov status na mednarodni ravni.«
Vse bolj jasno postaja, da je denimo sirski konflikt povezan s podnebnimi spremembami.
»Večina klimatologov že sirske begunce označuje za podnebne begunce,«
pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sirijo so namreč med letoma 2005 in 2010 doletele uničujoče suše. Kmetijska politika se nanje ni pravilno odzvala in ljudje so se bili s podeželja prisiljeni seliti v mesta. Ta so pod težo populacijskega šoka dobesedno kolapsirala. Sledili so politični nemiri in to je olajšalo delo radikalnim skupinam. Suša seveda nikakor ni edini razlog za sirsko vojno, pomeni pa iskro, ki je ob že znanih socialnih, gospodarskih in političnih napetostih lahko povzročila konflikt s katastrofalnimi posledicami.
Strokovnjaki na podlagi klimatskih modelov lahko predvidijo, katera območja bodo zaradi dviga morske gladine poplavljena, zasoljena ali pa bodo v prihodnosti ostala brez vode. »Če pogledamo kar pas od Tunisa do Pakistana. Čez ves Bližnji vzhod se raztezajo območja, na katerih so suše vse pogostejše. Ne moremo mimo nekaterih otoških in obalnih pasov, kjer se dviguje morska gladina, in ne smemo pozabiti niti na Latinsko Ameriko,« našteva Lučka Kajfež Bogataj. Tudi stara celina ni odporna proti spremembam podnebja: »Posamezna žarišča se, sicer v manjšem obsegu v jugovzhodni Evropi, ki je pretežno kmetijska, kažejo že danes,« poudarja agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Španija se v svojem osrednjem delu spreminja v puščavo. Dr. Andreja Sušnik ob tem poudarja, da bo v prihodnje potrebne več politične volje, da bodo prebivalci odpornejši proti tveganju, ki je povezano s podnebnimi spremembami. Tudi to bo namreč ublažilo morebitno povečanje migracij.
Človeška vrsta je sicer rastla s podnebnimi spremembami, ki pa so bile v preteklosti morda manj izrazite kot danes. Kot še pravi prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, smo bili nekoč vsi podnebni begunci. Manca Šetinc Vernik iz društva Humanitas pa opozarja, da moramo danes vsi skupaj prevzeti zgodovinsko odgovornost: »Države globalnega severa so samo v zadnjih 100 letih v ozračje izpustile toliko toplogrednih plinov, da so že zapolnile celotno tako imenovano »ogljično kvoto« za naslednje generacije. Živimo na način, kot da imamo še tri planete«. V društvu Humanitas zavzemajo za enak svet za vse ljudi. Skušajo osvetliti svetovno državljanstvo, saj smo vsi pripadniki iste, človeške rase. To je še posebno pomembno pri izzivih, ki so pred nami: »Podnebne spremembe ogrožajo obstoj človeške vrste,« še poudarja Manca Šetinc Vernik.
907 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Podnebni begunci so brez statusa in pravne zaščite
Spremembe podnebja, ki se v svetu kažejo v vse pogostejših sušah, poplavah, pomanjkanju vode, ekstremnem vremenu, ženejo vse več ljudi v to, da zapuščajo svoje domove. Takšne selitve so kompleksne in malo raziskane. Stroka vendarle ocenjuje, da je zaradi okoljskih dejavnikov v svetu razseljenih skoraj 50 milijonov ljudi. Do sredine stoletje naj bi se ta številka povečala na 250 milijonov. Podnebne spremembe se skrivajo v ozadju velikega dela ekonomskih in celo vojnih migracij, a so podnebni migranti brez statusa in pravne zaščite. Ženevska konvencija za njih ne velja. Nujno je, da se ta pravna praznina zapolni, poudarja mag. Maša Kovič Dine s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani:
»Predlagamo, da se najprej začne uporabljati definicija okoljsko razseljene osebe in da se na podlagi tega oblikuje dokument, ki bi določil njihov status na mednarodni ravni.«
Vse bolj jasno postaja, da je denimo sirski konflikt povezan s podnebnimi spremembami.
»Večina klimatologov že sirske begunce označuje za podnebne begunce,«
pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sirijo so namreč med letoma 2005 in 2010 doletele uničujoče suše. Kmetijska politika se nanje ni pravilno odzvala in ljudje so se bili s podeželja prisiljeni seliti v mesta. Ta so pod težo populacijskega šoka dobesedno kolapsirala. Sledili so politični nemiri in to je olajšalo delo radikalnim skupinam. Suša seveda nikakor ni edini razlog za sirsko vojno, pomeni pa iskro, ki je ob že znanih socialnih, gospodarskih in političnih napetostih lahko povzročila konflikt s katastrofalnimi posledicami.
Strokovnjaki na podlagi klimatskih modelov lahko predvidijo, katera območja bodo zaradi dviga morske gladine poplavljena, zasoljena ali pa bodo v prihodnosti ostala brez vode. »Če pogledamo kar pas od Tunisa do Pakistana. Čez ves Bližnji vzhod se raztezajo območja, na katerih so suše vse pogostejše. Ne moremo mimo nekaterih otoških in obalnih pasov, kjer se dviguje morska gladina, in ne smemo pozabiti niti na Latinsko Ameriko,« našteva Lučka Kajfež Bogataj. Tudi stara celina ni odporna proti spremembam podnebja: »Posamezna žarišča se, sicer v manjšem obsegu v jugovzhodni Evropi, ki je pretežno kmetijska, kažejo že danes,« poudarja agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Španija se v svojem osrednjem delu spreminja v puščavo. Dr. Andreja Sušnik ob tem poudarja, da bo v prihodnje potrebne več politične volje, da bodo prebivalci odpornejši proti tveganju, ki je povezano s podnebnimi spremembami. Tudi to bo namreč ublažilo morebitno povečanje migracij.
Človeška vrsta je sicer rastla s podnebnimi spremembami, ki pa so bile v preteklosti morda manj izrazite kot danes. Kot še pravi prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, smo bili nekoč vsi podnebni begunci. Manca Šetinc Vernik iz društva Humanitas pa opozarja, da moramo danes vsi skupaj prevzeti zgodovinsko odgovornost: »Države globalnega severa so samo v zadnjih 100 letih v ozračje izpustile toliko toplogrednih plinov, da so že zapolnile celotno tako imenovano »ogljično kvoto« za naslednje generacije. Živimo na način, kot da imamo še tri planete«. V društvu Humanitas zavzemajo za enak svet za vse ljudi. Skušajo osvetliti svetovno državljanstvo, saj smo vsi pripadniki iste, človeške rase. To je še posebno pomembno pri izzivih, ki so pred nami: »Podnebne spremembe ogrožajo obstoj človeške vrste,« še poudarja Manca Šetinc Vernik.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Neveljaven email naslov