Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno in zakaj strokovnjaki težijo k čim večji vključenosti otrok v vrtce?
Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi (do treh let) ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Temu sledi tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, po navodilu katerega bodo vrtci otrokom, ki pred vstopom v šolo ne obiskuje vrtca, že jeseni ponudili nov krajši, 240-urni program. Po besedah ministrstva je namen teh programov, da bi imeli ti otroci manj težav v šoli - pri druženju s svojimi vrstniki in delovanjem v skupini.
Kakšne so torej prednosti tega, da otrok del svojega otroštva preživi v instituciji, kot je vrtec? Po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec, po katerih zasebni? In zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno za razvoj otroka? O tem smo se pogovarjali z: izr. prof. dr. Tatjano Devjak z ljubljanske Pedagoške fakultete, dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske fakultete, ravnateljico Vrtca Trnovo mag. Suzano Antič, direktorico Montessori inštituta mag. Melito Kordeš Demšar, ravnateljem OŠ Trebnje Radom Kostrevcem in vzgojiteljem na OŠ Oskarja Kovačiča Francijem Oblakom.
Najzgodnejše življenjsko obdobje je zelo pomembno
Če smo nekoč imeli otroke za pomanjšane odrasle, verjeli, da bo že narava za vse poskrbela, danes vemo, razlaga dr. Tatjana Devjak, da je to najzgodnejše obdobje v življenju posameznika izredno pomembno, saj se takrat oblikuje otrokova osebnost.
"Stroka in znanost sta ugotovili, da so otrokove potrebe po ljubezni, varnosti in sprejetju veliko bolj pomembne kot pa fiziološke potrebe."
Dr. Ljubica Marjanovič Umek dodaja, da "količinski in kakovosten razvoj možganov, ki se odvija v prvih letih življenja in ki vpliva na čustvovanje, spoznavni razvoj, vedenje, socializacijo, skratka vse, kar je dano človeku, ni reverzibilen", ne moremo ga nadoknaditi v poznejših obdobjih življenja.
V otroštvu pa ima poleg genetskih predispozicij veliko vlogo tudi okolje. V prvi vrsti gre seveda za družino, v kateri otrok odrašča, kmalu se temu pridruži tudi vrtec. Če je pred 11 leti v vrtce hodilo 58 tisoč otrok, je število otrok, ki del svojega otroštva preživljajo v različnih oblikah organizirane predšolske vzgoje, vsako leto rastlo. Po podatkih Statističnega urada jih je bilo v šolskem letu 2016/2017 že več kot 86 tisoč – ali skoraj 79 % vseh otrok do 5 leta starosti.
Boljši socialni razvoj otroka in izenačevanje priložnosti
Raziskave, narejene v Sloveniji in tudi v tujini, so pokazale predvsem na dve veliki koristi vključenosti otrok v organiziran program predšolske vzgoje. Poudarjajo predvsem koristi za socialni razvoj otrok, ki je vključen v vrtec. Dr. Ljubica Marjanovič Umek:
"Raziskave, delane v slovenskih vrtcih, kažejo, da ima vrtec izredno pozotoven učinek na področju socializacije. Vemo, da otroci, ki pomemben del časa - nekaj ur dnevno preživijo v vrstniški skupini - naj bo to v vrtcu ali da starši, katerih otroci niso v vrtcu, sami poskrbijo za to, da mora otrok nekaj časa sam preživeti v socialni skupini - da ti otroci socialne veščine osvojijo spontano: od tega, da zmorejo razumeti druge otroke, da začenjajo v svoje razumevanje vgrajevati razumevanje, ki je lahko drugačno od njegovega, da razumejo, da zgolj s svojim individualističnim pristopom ne bodo postali vodje skupine ali pa tisti, ki bodo zaželeni v skupini. Vse to so stvari, ki se jih ne da naučiti na ta način, da gledamo film ali pa da otroku to razlagamo, ampak morajo biti v to socialno življenje biti vključeni."
A razvojna psihologinja dodaja tudi, da otrok te veščine lažje in uspešneje usvoji v manjših skupinah, ne pa tudi v prevelikih skupinah.
Druga prednost, so pokazale številne raziskave, je ta, da vključenost v vrtec pozitivno vpliva na otroke, ki prihajajo iz kulturno in družbeno depriviligiranega okolja, pri tem pa se je izkazalo, da daljša, kot je ta vključenost, večji oz. dolgoročnejši učinek ima. Vrtec je uspešen tudi pri zaznavanju težav pri razvoju otroka, zgodnja obravnava teh otrok in takojšnja pomoč strokovnjakov pa sta nujna za njihov napredek tudi kasneje v šoli. Po besedah ravnateljice Vrtca Trnovo Suzane Antič v vrtcu pride tudi do prvih spontanih in organiziranih oblik učenja drug od drugega, otroci se uvajajo in navajajo na kulturo sobivanja, strokovnjaki v vrtcu dobijo uvid v otrokove potrebe in zanimanja, da dobijo na razpolago številna orodja, imajo multuplo in odprto vzgojo in izobraževanje. Je svoboden in ima možnosti, da narekuje tempo lastnega razvoja. Antičeva dodaja:
"To je pravzaprav obdobje, ko govori srce, ljubezen. To je eno najlepših obdobij, ko lahko otroku ponudimo nabor večplastnih aktivnostih, v katerih uživa, je srečen in zato lahko pride v predšolskem obdobju do dobre samorealizacije."
A raziskave pokažejo tudi na to, kje bi se v slovenskem javnem vrtcu še dalo kaj narediti. Marjanovič Umekova namreč navaja raziskave, ki hkrati z že omenjenimi pozitivnimi učinki vključenosti v vrtec kažejo tudi na to, da vrtec nima večjega vpliva na naprimer razvoj govora ali drugih sposobnosti pri otrocih, ki prihajajo iz spodbudnega okolja.
V oddaji lahko prisluhnete tudi razvoju predšolske vzgoje pri nas, standardom, ki jim danes sledijo javni vrtci, posebnostim in poudarkom pedagogike Montessori, ki poudarja individualni razvoj otroka v prvih leti življenja in otroke vključuje v heterogene skupine. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji v šoli in ravnatelji osnovnih šol opažajo razlike v socialnih ali kakšnih drugih veščinah pri otrocih, ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, in tistimi, ki ga niso.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno in zakaj strokovnjaki težijo k čim večji vključenosti otrok v vrtce?
Delež otrok, vključenih v slovenske vrtce, narašča. Zadnja leta sicer manj hitro kot pred nekaj leti, a podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. Razumljivo je, da je bil med najmlajšimi (do treh let) ta delež nižji - 69 %, med tistimi, ki so pred vstopom v šolo, pa 92 %. A Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki predvideva, da naj bi bilo do tega leta predšolsko izobraževanje vključenih 95 % otrok, starih 4 in 5 let, še ni dosežen. Temu sledi tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, po navodilu katerega bodo vrtci otrokom, ki pred vstopom v šolo ne obiskuje vrtca, že jeseni ponudili nov krajši, 240-urni program. Po besedah ministrstva je namen teh programov, da bi imeli ti otroci manj težav v šoli - pri druženju s svojimi vrstniki in delovanjem v skupini.
Kakšne so torej prednosti tega, da otrok del svojega otroštva preživi v instituciji, kot je vrtec? Po katerih načelih deluje slovenski javni vrtec, po katerih zasebni? In zakaj je predšolsko obdobje tako pomembno za razvoj otroka? O tem smo se pogovarjali z: izr. prof. dr. Tatjano Devjak z ljubljanske Pedagoške fakultete, dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske fakultete, ravnateljico Vrtca Trnovo mag. Suzano Antič, direktorico Montessori inštituta mag. Melito Kordeš Demšar, ravnateljem OŠ Trebnje Radom Kostrevcem in vzgojiteljem na OŠ Oskarja Kovačiča Francijem Oblakom.
Najzgodnejše življenjsko obdobje je zelo pomembno
Če smo nekoč imeli otroke za pomanjšane odrasle, verjeli, da bo že narava za vse poskrbela, danes vemo, razlaga dr. Tatjana Devjak, da je to najzgodnejše obdobje v življenju posameznika izredno pomembno, saj se takrat oblikuje otrokova osebnost.
"Stroka in znanost sta ugotovili, da so otrokove potrebe po ljubezni, varnosti in sprejetju veliko bolj pomembne kot pa fiziološke potrebe."
Dr. Ljubica Marjanovič Umek dodaja, da "količinski in kakovosten razvoj možganov, ki se odvija v prvih letih življenja in ki vpliva na čustvovanje, spoznavni razvoj, vedenje, socializacijo, skratka vse, kar je dano človeku, ni reverzibilen", ne moremo ga nadoknaditi v poznejših obdobjih življenja.
V otroštvu pa ima poleg genetskih predispozicij veliko vlogo tudi okolje. V prvi vrsti gre seveda za družino, v kateri otrok odrašča, kmalu se temu pridruži tudi vrtec. Če je pred 11 leti v vrtce hodilo 58 tisoč otrok, je število otrok, ki del svojega otroštva preživljajo v različnih oblikah organizirane predšolske vzgoje, vsako leto rastlo. Po podatkih Statističnega urada jih je bilo v šolskem letu 2016/2017 že več kot 86 tisoč – ali skoraj 79 % vseh otrok do 5 leta starosti.
Boljši socialni razvoj otroka in izenačevanje priložnosti
Raziskave, narejene v Sloveniji in tudi v tujini, so pokazale predvsem na dve veliki koristi vključenosti otrok v organiziran program predšolske vzgoje. Poudarjajo predvsem koristi za socialni razvoj otrok, ki je vključen v vrtec. Dr. Ljubica Marjanovič Umek:
"Raziskave, delane v slovenskih vrtcih, kažejo, da ima vrtec izredno pozotoven učinek na področju socializacije. Vemo, da otroci, ki pomemben del časa - nekaj ur dnevno preživijo v vrstniški skupini - naj bo to v vrtcu ali da starši, katerih otroci niso v vrtcu, sami poskrbijo za to, da mora otrok nekaj časa sam preživeti v socialni skupini - da ti otroci socialne veščine osvojijo spontano: od tega, da zmorejo razumeti druge otroke, da začenjajo v svoje razumevanje vgrajevati razumevanje, ki je lahko drugačno od njegovega, da razumejo, da zgolj s svojim individualističnim pristopom ne bodo postali vodje skupine ali pa tisti, ki bodo zaželeni v skupini. Vse to so stvari, ki se jih ne da naučiti na ta način, da gledamo film ali pa da otroku to razlagamo, ampak morajo biti v to socialno življenje biti vključeni."
A razvojna psihologinja dodaja tudi, da otrok te veščine lažje in uspešneje usvoji v manjših skupinah, ne pa tudi v prevelikih skupinah.
Druga prednost, so pokazale številne raziskave, je ta, da vključenost v vrtec pozitivno vpliva na otroke, ki prihajajo iz kulturno in družbeno depriviligiranega okolja, pri tem pa se je izkazalo, da daljša, kot je ta vključenost, večji oz. dolgoročnejši učinek ima. Vrtec je uspešen tudi pri zaznavanju težav pri razvoju otroka, zgodnja obravnava teh otrok in takojšnja pomoč strokovnjakov pa sta nujna za njihov napredek tudi kasneje v šoli. Po besedah ravnateljice Vrtca Trnovo Suzane Antič v vrtcu pride tudi do prvih spontanih in organiziranih oblik učenja drug od drugega, otroci se uvajajo in navajajo na kulturo sobivanja, strokovnjaki v vrtcu dobijo uvid v otrokove potrebe in zanimanja, da dobijo na razpolago številna orodja, imajo multuplo in odprto vzgojo in izobraževanje. Je svoboden in ima možnosti, da narekuje tempo lastnega razvoja. Antičeva dodaja:
"To je pravzaprav obdobje, ko govori srce, ljubezen. To je eno najlepših obdobij, ko lahko otroku ponudimo nabor večplastnih aktivnostih, v katerih uživa, je srečen in zato lahko pride v predšolskem obdobju do dobre samorealizacije."
A raziskave pokažejo tudi na to, kje bi se v slovenskem javnem vrtcu še dalo kaj narediti. Marjanovič Umekova namreč navaja raziskave, ki hkrati z že omenjenimi pozitivnimi učinki vključenosti v vrtec kažejo tudi na to, da vrtec nima večjega vpliva na naprimer razvoj govora ali drugih sposobnosti pri otrocih, ki prihajajo iz spodbudnega okolja.
V oddaji lahko prisluhnete tudi razvoju predšolske vzgoje pri nas, standardom, ki jim danes sledijo javni vrtci, posebnostim in poudarkom pedagogike Montessori, ki poudarja individualni razvoj otroka v prvih leti življenja in otroke vključuje v heterogene skupine. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji v šoli in ravnatelji osnovnih šol opažajo razlike v socialnih ali kakšnih drugih veščinah pri otrocih, ki so pred vstopom v šolo obiskovali vrtec, in tistimi, ki ga niso.
Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?
Priporočil za vzgojo otrok in staršev je dandanes na voljo že kar obilje. Med knjižne uspešnice velikokrat sodijo ravno te o vzgoji. Ampak, katera vzgojna metoda je prava? Kako vzgajati otroke in sebe kot starša v duhu časa, kjer se vrednote posameznikov in družbe tako korenito spreminjajo – globoko smo v neoliberalizmu, kapitalizmu, življenje se vse bolj iz analognega seli v digitalno, na splet. Kaj je danes sploh ustrezna vzgoja, da bodo otroci in starši opremljeni za življenje? To se je v tokratni Intelekti spraševala voiteljica in avtorica oddaje Liana Buršič in z gosti strokovnjaki iskala odgovore: Ivana Gradišnik, vodja in ustanoviteljica slovenskega Familylaba, organizacije za podporo in pomoč staršem in pedagoškim delavcem, dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ter Marko Juhant - specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti.
Pred tremi leti se je zgodilo nepredstavljivo. Svet se je ustavil, države so ena za drugo uvedle stroga zaprtja, karantene, šolo in delo na daljavo. Družbeno in družabno življenje se je iz resničnega sveta preselilo za zaslone, kar je vplivalo tudi na intimna in partnerska življenja ljudi in hkrati razkrilo, da imajo različne družbe in kulture različne odnose do intimnosti, partnerstva, spolnosti in seksualnosti. V tokratni Intelekti raziskujemo vpliv kulture na človeško intimnost in seksualnost. Na Kongresu Evropskega združenja za spolno medicino, ki je letos prvič po izbruhu covidu potekal v živo, smo se pred mesecem dni v Rotterdamu pogovarjali z različnimi strokovnjakinjami in strokovnjaki seksologije in spolne medicine. V tokratni oddaji boste slišali tri strokovnjakainje, ki se vsaka s svojega zornega kota soočajo s težavami, ki jih povzroča nezmožnost različnih kultur in religijskih tradicij, da bi iskreno, odprto in na znanosti utemeljeno govorile o človekovi seksualnosti. Pogovori z njimi bodo izhodišče za pojasnila o spolnosti in seksulnosti z religiološkega in socialno psihološkega zornega kota. Vabljeni k poslušanju.
"Kljub drugačnemu prepričanju finance danes niso največji problem slovenskega zdravstva," pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča. "Res pa žal ne živimo v nebesih."
Ob mednarodnem prazniku žensk, smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o pomenu enakosti v družbi. Voditeljica Tita Mayer je v oddaji gostila zgodovinarko in raziskovalko dr. Manco G. Renko, asistentko ter zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele in direktorico Zavoda Maska Aljo Lobnik. Gostje so spregovorile o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo ženske v vsej njihovi raznolikosti. Problematiko neenakosti so poskušale umestiti v širši družbeni kontekst in misliti morebitne poti k bolj napredni in vključujoči družbi prihodnosti.
Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril
O trajnostnem razvoju, kulturni in biološki raznolikosti ter nujnih alternativah za 21. stoletje
Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Zakaj je potrebno negovati tudi kolektivni spomin na boleča in travmatična poglavja naše kulturno-zgodovinske dediščine in kako to kar najbolje storiti?
Mladi se bodo pozitivno razvijali, ko bodo njihove prednosti usklajene z viri v njihovem okolju. Tako bodo pokazatelji pozitivnega razvoja mladih, ki se kažejo v njihovih kompetentnosti, značaju, samozavesti, skrbi in povezanosti z okoljem, bolj verjetni, tvegano ali težavno vedenje pa bosta manj pogosta. Takšno prepričanje zagovarja perspektiva pozitivnega razvoja mladih, ki prinaša ne le teoretski okvir njihovega preučevanja, temveč tudi raziskave mladih in okolja, v katerem živijo. Več o pozitivnem razvoju mladih in o raziskavi Pedagoškega inštituta, ki je bila izvedena v obdobju ukrepov proti širitvi covida 19, izvemo v Intelekti.
V času vse večjega pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj stanovanjske zadruge predstavljajo primerno alternativo. Pobudniki vidijo stanovanjske zadruge v prvi vrsti kot način solidarnega reševanja stanovanjske problematike, ki pa hkrati odgovarja na sodobne družbene izzive. Skozi stanovanjsko skupnost rešujejo problem osamljenosti starejših in mlajših ter spodbujajo premisleke in reorganizacijo praks skrbstvenega dela. Nenazadnje pa se zadruge po svetu kažejo kot izjemno uspešne v oblikovanju bolj trajnostnega bivanja. Kdaj bodo sodobne stanovanjske zadruge zaživele tudi pri nas? V tokratni Intelekti, ki jo pripravlja Miha Žorž.
Tajnost podatkov in pestra paleta finančnih instrumentov, pogosto na meji ali onkraj legalnosti, so ključ do odtekanja bogastva na račune peščice.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
Neveljaven email naslov