Analiza trapa, glasbenega in subkulturnega izraza digitalnih domorodcev

Trap naskakuje glasbene lestvice, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati mračnjaški in elektronski rap. Ta je v besedilih poveličeval denar, droge in orožje. Okrog trapa se je oblikovala mladinska subkultura, ki se je pojavila tudi pri nas. Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Kakšne so značilnosti trapa in ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja?

Trap je zvrst rapovske glasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z mračnimi, darkerskimi ozadji, močnim roland 808 sintetizatorjem in skopimi in preprostimi besedili. Beseda trap v tem kontekstu ne pomeni pasti, temveč hiša oziroma prostor preprodaje drog. Pri nas pa se beseda trap navezuje na traparijo. Trap je pritegnil zaradi plesnega klubskega ritma, preprostih besedil in preslikave digitalne kulture. Jizah pravi:

Trap gre super s časom trolanja. Mislim, da je ta meja pri trapu tako ozka in hoče biti tako ozka. Ne veš, kdaj je nekaj neumno in kdaj je ironija. Vsako neumnost lahko vključijo v besedilo in so s tem legitimni, ker je tak žanr. In potem naj poslušalec ugiba, ali je ironičen, porogljiv, je to pametno napisal ali sta to le blef in neumnost.

Analiza vrednot, morale, stila, načina življenja in pogleda na svet posamezne subkulture vedno prinaša novo vedenje o dominantni kulturi, v kateri je nastala. Na prvi pogled so bile subkulture 20. stoletja po večini uporniške, subkulture 21. stoletja pa so neke vrste radikalizacija dominantne kulture. Žiga Valetič trap primerja s punkom in pravi, da je trap zrcalni odsev družbe, v kateri nastaja:

O punku so ljudje govorili enako: »Poglej jih, razcapani so, kričijo, ostudni so, umazani, nagravžni. To je bilo takrat zelo odbijajoče. In enako odbijajoče je, ko pride Denis Dame in reče: »Jst sm največja keš pi***.« To je ostudno, nagravžno, saj to vemo. Vendar hkrati se moramo vprašati, ali ona resno misli? Jaz mislim, da je to samoironičen trenutek, s katerim trap daje družbi ogledalo.

Digitalni domorodci odraščajo z internetom in pametnimi napravami. To pomeni, da vse, kar berejo, gledajo ali poslušajo, dobijo na spletu, komunikacija poteka na družabnih omrežjih, družabni mediji so prostor, kjer se mladi najprej izrazijo, saj svojo identiteto oblikujejo s tem, kaj objavljajo, všečkajo, komu sledijo, kateri dogodki jih zanimajo … Digitalni svet pomembno vpliva na oblikovanje subkultur. Jasna Babič poudarja:

V današnjem času so subkulture v zelo nehvaležnem položaju. Ko nastane neka subkultura, ji ni dovoljeno, da bi se naravno razvila, vendar v hipu pade v medmrežje, kjer jo takoj pograbi množična industrija. Mi lahko govorimo o subkulturi, ko je trap nastajal. To kar imamo danes, tudi v Sloveniji, pa je trend, ne pa subkultura.