Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Analiza trapa, glasbenega in subkulturnega izraza digitalnih domorodcev
Trap naskakuje glasbene lestvice, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati mračnjaški in elektronski rap. Ta je v besedilih poveličeval denar, droge in orožje. Okrog trapa se je oblikovala mladinska subkultura, ki se je pojavila tudi pri nas. Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Kakšne so značilnosti trapa in ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja?
Trap je zvrst rapovske glasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z mračnimi, darkerskimi ozadji, močnim roland 808 sintetizatorjem in skopimi in preprostimi besedili. Beseda trap v tem kontekstu ne pomeni pasti, temveč hiša oziroma prostor preprodaje drog. Pri nas pa se beseda trap navezuje na traparijo. Trap je pritegnil zaradi plesnega klubskega ritma, preprostih besedil in preslikave digitalne kulture. Jizah pravi:
Trap gre super s časom trolanja. Mislim, da je ta meja pri trapu tako ozka in hoče biti tako ozka. Ne veš, kdaj je nekaj neumno in kdaj je ironija. Vsako neumnost lahko vključijo v besedilo in so s tem legitimni, ker je tak žanr. In potem naj poslušalec ugiba, ali je ironičen, porogljiv, je to pametno napisal ali sta to le blef in neumnost.
Analiza vrednot, morale, stila, načina življenja in pogleda na svet posamezne subkulture vedno prinaša novo vedenje o dominantni kulturi, v kateri je nastala. Na prvi pogled so bile subkulture 20. stoletja po večini uporniške, subkulture 21. stoletja pa so neke vrste radikalizacija dominantne kulture. Žiga Valetič trap primerja s punkom in pravi, da je trap zrcalni odsev družbe, v kateri nastaja:
O punku so ljudje govorili enako: »Poglej jih, razcapani so, kričijo, ostudni so, umazani, nagravžni. To je bilo takrat zelo odbijajoče. In enako odbijajoče je, ko pride Denis Dame in reče: »Jst sm največja keš pi***.« To je ostudno, nagravžno, saj to vemo. Vendar hkrati se moramo vprašati, ali ona resno misli? Jaz mislim, da je to samoironičen trenutek, s katerim trap daje družbi ogledalo.
Digitalni domorodci odraščajo z internetom in pametnimi napravami. To pomeni, da vse, kar berejo, gledajo ali poslušajo, dobijo na spletu, komunikacija poteka na družabnih omrežjih, družabni mediji so prostor, kjer se mladi najprej izrazijo, saj svojo identiteto oblikujejo s tem, kaj objavljajo, všečkajo, komu sledijo, kateri dogodki jih zanimajo … Digitalni svet pomembno vpliva na oblikovanje subkultur. Jasna Babič poudarja:
V današnjem času so subkulture v zelo nehvaležnem položaju. Ko nastane neka subkultura, ji ni dovoljeno, da bi se naravno razvila, vendar v hipu pade v medmrežje, kjer jo takoj pograbi množična industrija. Mi lahko govorimo o subkulturi, ko je trap nastajal. To kar imamo danes, tudi v Sloveniji, pa je trend, ne pa subkultura.
898 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Analiza trapa, glasbenega in subkulturnega izraza digitalnih domorodcev
Trap naskakuje glasbene lestvice, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati mračnjaški in elektronski rap. Ta je v besedilih poveličeval denar, droge in orožje. Okrog trapa se je oblikovala mladinska subkultura, ki se je pojavila tudi pri nas. Mladinske subkulture lahko beremo na različne načine. Kakšne so značilnosti trapa in ali gre za upor proti vladajočemu družbenemu redu, simbolni pobeg iz dna družbe ali le izraz odnosa do sveta nove generacije na ravni glasbe, stila in druženja?
Trap je zvrst rapovske glasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, poslušanost in oglede videospotov na spletu pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z mračnimi, darkerskimi ozadji, močnim roland 808 sintetizatorjem in skopimi in preprostimi besedili. Beseda trap v tem kontekstu ne pomeni pasti, temveč hiša oziroma prostor preprodaje drog. Pri nas pa se beseda trap navezuje na traparijo. Trap je pritegnil zaradi plesnega klubskega ritma, preprostih besedil in preslikave digitalne kulture. Jizah pravi:
Trap gre super s časom trolanja. Mislim, da je ta meja pri trapu tako ozka in hoče biti tako ozka. Ne veš, kdaj je nekaj neumno in kdaj je ironija. Vsako neumnost lahko vključijo v besedilo in so s tem legitimni, ker je tak žanr. In potem naj poslušalec ugiba, ali je ironičen, porogljiv, je to pametno napisal ali sta to le blef in neumnost.
Analiza vrednot, morale, stila, načina življenja in pogleda na svet posamezne subkulture vedno prinaša novo vedenje o dominantni kulturi, v kateri je nastala. Na prvi pogled so bile subkulture 20. stoletja po večini uporniške, subkulture 21. stoletja pa so neke vrste radikalizacija dominantne kulture. Žiga Valetič trap primerja s punkom in pravi, da je trap zrcalni odsev družbe, v kateri nastaja:
O punku so ljudje govorili enako: »Poglej jih, razcapani so, kričijo, ostudni so, umazani, nagravžni. To je bilo takrat zelo odbijajoče. In enako odbijajoče je, ko pride Denis Dame in reče: »Jst sm največja keš pi***.« To je ostudno, nagravžno, saj to vemo. Vendar hkrati se moramo vprašati, ali ona resno misli? Jaz mislim, da je to samoironičen trenutek, s katerim trap daje družbi ogledalo.
Digitalni domorodci odraščajo z internetom in pametnimi napravami. To pomeni, da vse, kar berejo, gledajo ali poslušajo, dobijo na spletu, komunikacija poteka na družabnih omrežjih, družabni mediji so prostor, kjer se mladi najprej izrazijo, saj svojo identiteto oblikujejo s tem, kaj objavljajo, všečkajo, komu sledijo, kateri dogodki jih zanimajo … Digitalni svet pomembno vpliva na oblikovanje subkultur. Jasna Babič poudarja:
V današnjem času so subkulture v zelo nehvaležnem položaju. Ko nastane neka subkultura, ji ni dovoljeno, da bi se naravno razvila, vendar v hipu pade v medmrežje, kjer jo takoj pograbi množična industrija. Mi lahko govorimo o subkulturi, ko je trap nastajal. To kar imamo danes, tudi v Sloveniji, pa je trend, ne pa subkultura.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.
V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.
Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?
Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?
27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec
Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.
V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?
Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico
Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.
Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.
Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž
Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?
V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.
Neveljaven email naslov