Urbano življenje v prihodnosti

Pametne tehnologije, Pametni telefoni, pametne ure, pametna vozila, pametna mesta. Tudi slednja postajajo naša realnost. Leta 2050, naj bi na svetu živelo okrog 10 milijard ljudi. Tri četrtine svetovnega prebivalstva bodo živele v mestih. Tako pospešena urbanizacija pa s seboj prinaša tudi probleme kot so onesnaženost okolja zaradi prometa, neenakosti, propadanje infrastrukture, kriminal in nasilje. Zato v današnjem globalnem svetu prihaja do velikih sprememb na področju načrtovanja in organizacije mest. Nastajajo tako imenovana pametna mesta.

Kot pojasnjuje dr. Gregor Papa iz Inštituta Jožef Štefan je iniciativa po pametnih mestih nastala zaradi dejstva, da prebivalstvo v mestih narašča.

Ko je treba dejavnosti v mestu voditi učinkovito, je treba tako finančne kot druge vire razporediti optimalno - energetski nivo, zdravje, urbanizem, varovanje okolja.

Osnovna naloga pametnih mest je izboljšanje kakovosti življenja na pravzaprav vseh nivojih. Prebivalci pametnih mest so bolje obveščeni o informacijah, kot so prometni zastoji, prosta parkirna mesta, kakovost vode in zraka, s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij pa je izboljšan dostop do različnih mestnih storitev. Da so pametna mesta okolja, v katerih igrajo ključno vlogo prebivalci in da gre za zelo kompleksno vprašanje, meni sociolog dr. Matjaž Uršič iz Fakultete za družbene vede.

Pametna mesta veliko obetajo. Obetajo reševanje različnih tipov problemov kot so demografski problemi; staranje, problemi z mobilnostjo, problemi s predelavo odpadkov, usmerjanjem energije itd. Ključno pa je kako zagotoviti ravnotežje med ekonomskimi in družbenimi vidiki. Brez vključevanja  skupnosti, pametno mesto sploh ne obstaja. Kvaliteta življenja v nekem mestu pa je odvisna predvsem od vrednostnega sistema prebivalk in prebivalcev.