Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Projekt otrok

03.07.2018


O vzgoji, ki v središče družinskega življenja postavlja otroka in njegove dosežke

To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Življenjski poteki so drugačni, kot so bili nekoč: izobrazba, zaposlitev, bivanjski pogoji, šele nato pride tudi odločitev za starševstvo. Starši so bolj zreli, bolj odgovorni, materialno preskrbljeni, k vzgoji pristopajo bolj razumsko kot čustveno. Zgodi pa se lahko, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši – sicer z najboljšimi nameni – določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Da otrok postane projekt, tako kot so prej načrtovali svojo izobraževalno in karierno pot. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje svoje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc.

Čeprav živimo v časih, ko ni več tipičnega načina življenja in tipične slovenske družine, pa se vloga družine skozi čas spreminja. Težava so pretiravanja: ko so na primer otroci neke vrste kompenzacija za lastne neuspehe, pravi socialna psihologinja dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede:

"Družina postaja vedno bolj čustvena skupnost, vedno manj vzgojna ali ekonomska. Nekateri avtorji govorijo o neke vrste laičnem terapevtskem okolju. Torej je družina nadomestek za vse druge neprijetnosti, nevarnosti, negotovosti v življenju. Če je družina – in predvsem otroci – nadomestek, potem je to že težava. Problem pa je tudi, če se na to kompenzacijsko vlogo starševstva veže še negotovost ali nezaupanje v starševstvo. Potem lahko to pripelje do pretirano odgovornega ali pa prestrašenega starša, ki poskuša neznansko zaščititi otroka, torej mu ne da svobode otroštva."

Podobno trdi tudi Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti."Ta otrok, ko postane projekt, je voden, ni več samostojen, ne pusti se mu odraščati." Pomembno je namreč, da otrok sam pridobiva izkušnje, da poskuša, da dela napake, dokler ne najde rešitev, da se sam nauči socialnega vedenja in bivanja v skupini, v kateri ni središče dogajanja. A otrok nima več časa ne priložnosti za odkrivanje svoje lastne poti: "Otrok ni več raziskovalec, je le še ponavljavec. Dela tisto, kar so starši naredili, kar so učitelji naredili, kar je nekoč naredil neki znanstvenik."

Otrok mora vsaj v teh zgodnjih letih sam preizkusiti določene stvari, poudarja tudi dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete:

"Mi nimamo, tudi kot starši, te moči, da bi vedeli, kaj našega otroka zanima, zakaj mu je v določenih okoliših ugodno, v drugih ne, kako bi on vstopal v socialne mreže ... Zato je trdo strukturirana vzgoja, ki ima vse določeno - torej pri katerih letih bi moral začeti obiskovati neko dejavnosti, pri kateri starosti bo otrok zrel za vrtec, zakaj se bo moral učiti to in ono -, načrtovana v glavah odraslih oseb in ne izhaja iz otroka. (...) Ta nadzor začne v določenih elementih dušiti malčkovo vstopanje v družbeni prostor. On sam mora razviti mehanizme, kako se socializirati, kako komunicirati z okolico, kako pridobivati pozitivne vloge v socialnih skupinah, kako se postaviti zase ... To ni nekaj, kar mu lahko prenesemo, to je nekaj, kar mora on živeti."  

Ne le opozorila, omejevanje, pretirana skrb pred tem, da bi si otrok kaj naredil, po drugi strani želijo starši velikokrat otroku dati tudi vse možnosti, da razvije svoje potenciale. Največkrat tako, da zapolnijo otrokove popoldneve z obšolskimi dejavnostmi in počitnice z vodenimi dejavnostmi. A strokovnjaki poudarjajo, da takrat v bistvu vzgojo prepustimo drugim bolj ali manj uspešnim strokovnjakom, pozabijo pa na to, da otrok potrebuje navezanost na varno odraslo osebo, dotik, pogovor, da se povezanost v družini rojeva pri skupnem preživljanju prostega časa, kjer je pomembna tudi sama pot, ne le cilj ... Vodena dejavnost ne aktivira otrokovih možganov v tolikšni meri kot prosta igra z vrstniki, ustvarjalnost se rojeva iz dolgočasja.

Od odzivov najbližjih je odvisno tudi to, kako se bo gradila otrokova samopodoba. Ni najbolj zaželeno, da otroka le hvalimo, saj lahko zaradi tega zgradi nerealno pozitivno samopodobo, ki mu bo pozneje v življenju, ko bo imel težave, ne bo pomagala. Dr. Mojca Juriševič, izredna profesorica za področje pedagoške psihologije s Pedagoške fakultete, razloži, da je pomembno tudi to, kako hvalimo. Pohvalimo dejanje, delo, prizadevanje otroka. Juriševičeva dodaja:

"Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je poleg hvaljenja pomembno tudi to, da opazimo in da otroku zadostuje, da ga opazimo: vidim, da delaš, bereš, si pospravil to in to."

Več o samopodobi in o tem, v kakšne odrasle osebe lahko zrastejo posamezniki, ki so bili deležni preveč zaščitniške vzgoje, pa v oddaji.


Intelekta

898 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Projekt otrok

03.07.2018


O vzgoji, ki v središče družinskega življenja postavlja otroka in njegove dosežke

To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Življenjski poteki so drugačni, kot so bili nekoč: izobrazba, zaposlitev, bivanjski pogoji, šele nato pride tudi odločitev za starševstvo. Starši so bolj zreli, bolj odgovorni, materialno preskrbljeni, k vzgoji pristopajo bolj razumsko kot čustveno. Zgodi pa se lahko, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši – sicer z najboljšimi nameni – določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Da otrok postane projekt, tako kot so prej načrtovali svojo izobraževalno in karierno pot. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje svoje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc.

Čeprav živimo v časih, ko ni več tipičnega načina življenja in tipične slovenske družine, pa se vloga družine skozi čas spreminja. Težava so pretiravanja: ko so na primer otroci neke vrste kompenzacija za lastne neuspehe, pravi socialna psihologinja dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede:

"Družina postaja vedno bolj čustvena skupnost, vedno manj vzgojna ali ekonomska. Nekateri avtorji govorijo o neke vrste laičnem terapevtskem okolju. Torej je družina nadomestek za vse druge neprijetnosti, nevarnosti, negotovosti v življenju. Če je družina – in predvsem otroci – nadomestek, potem je to že težava. Problem pa je tudi, če se na to kompenzacijsko vlogo starševstva veže še negotovost ali nezaupanje v starševstvo. Potem lahko to pripelje do pretirano odgovornega ali pa prestrašenega starša, ki poskuša neznansko zaščititi otroka, torej mu ne da svobode otroštva."

Podobno trdi tudi Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti."Ta otrok, ko postane projekt, je voden, ni več samostojen, ne pusti se mu odraščati." Pomembno je namreč, da otrok sam pridobiva izkušnje, da poskuša, da dela napake, dokler ne najde rešitev, da se sam nauči socialnega vedenja in bivanja v skupini, v kateri ni središče dogajanja. A otrok nima več časa ne priložnosti za odkrivanje svoje lastne poti: "Otrok ni več raziskovalec, je le še ponavljavec. Dela tisto, kar so starši naredili, kar so učitelji naredili, kar je nekoč naredil neki znanstvenik."

Otrok mora vsaj v teh zgodnjih letih sam preizkusiti določene stvari, poudarja tudi dr. Ljubica Marjanovič Umek, razvojna psihologinja z ljubljanske Filozofske fakultete:

"Mi nimamo, tudi kot starši, te moči, da bi vedeli, kaj našega otroka zanima, zakaj mu je v določenih okoliših ugodno, v drugih ne, kako bi on vstopal v socialne mreže ... Zato je trdo strukturirana vzgoja, ki ima vse določeno - torej pri katerih letih bi moral začeti obiskovati neko dejavnosti, pri kateri starosti bo otrok zrel za vrtec, zakaj se bo moral učiti to in ono -, načrtovana v glavah odraslih oseb in ne izhaja iz otroka. (...) Ta nadzor začne v določenih elementih dušiti malčkovo vstopanje v družbeni prostor. On sam mora razviti mehanizme, kako se socializirati, kako komunicirati z okolico, kako pridobivati pozitivne vloge v socialnih skupinah, kako se postaviti zase ... To ni nekaj, kar mu lahko prenesemo, to je nekaj, kar mora on živeti."  

Ne le opozorila, omejevanje, pretirana skrb pred tem, da bi si otrok kaj naredil, po drugi strani želijo starši velikokrat otroku dati tudi vse možnosti, da razvije svoje potenciale. Največkrat tako, da zapolnijo otrokove popoldneve z obšolskimi dejavnostmi in počitnice z vodenimi dejavnostmi. A strokovnjaki poudarjajo, da takrat v bistvu vzgojo prepustimo drugim bolj ali manj uspešnim strokovnjakom, pozabijo pa na to, da otrok potrebuje navezanost na varno odraslo osebo, dotik, pogovor, da se povezanost v družini rojeva pri skupnem preživljanju prostega časa, kjer je pomembna tudi sama pot, ne le cilj ... Vodena dejavnost ne aktivira otrokovih možganov v tolikšni meri kot prosta igra z vrstniki, ustvarjalnost se rojeva iz dolgočasja.

Od odzivov najbližjih je odvisno tudi to, kako se bo gradila otrokova samopodoba. Ni najbolj zaželeno, da otroka le hvalimo, saj lahko zaradi tega zgradi nerealno pozitivno samopodobo, ki mu bo pozneje v življenju, ko bo imel težave, ne bo pomagala. Dr. Mojca Juriševič, izredna profesorica za področje pedagoške psihologije s Pedagoške fakultete, razloži, da je pomembno tudi to, kako hvalimo. Pohvalimo dejanje, delo, prizadevanje otroka. Juriševičeva dodaja:

"Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je poleg hvaljenja pomembno tudi to, da opazimo in da otroku zadostuje, da ga opazimo: vidim, da delaš, bereš, si pospravil to in to."

Več o samopodobi in o tem, v kakšne odrasle osebe lahko zrastejo posamezniki, ki so bili deležni preveč zaščitniške vzgoje, pa v oddaji.


17.12.2013

Predavanja v angleščini na slovenskih univerzah?

Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.


10.12.2013

Nenehno 'padanje' po stopnicah

Vsaka četrta ženska v Sloveniji je doživela fizično nasilje od svojega 15. leta starosti dalje, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. To so dejstva, ki izhajajo iz uradnih statistik.V 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v letošnji prvi polovici leta je bila žrtev ženska. Ob izteku mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o tej pereči problematiki in o vlogi države pri preprečevanju nasilja. Svoja stališča so soočili dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo, mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jana Lovšin vodja Službe za enake možnosti in mednarodno sodelovanje, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in mag. Matija Vidmar iz Ministrstva za pravosodje. Oddajo je pripravila Martina Černe.


02.12.2013

Praznična potrošnja

Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.


26.11.2013

Zoisovi nagrajenci 2013

Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.


19.11.2013

Skrivnostni hominidni fosili

Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.


12.11.2013

Zaposleni revni

Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.


05.11.2013

Kakšna je funkcija predsedniškega govora?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


28.10.2013

Sovražni govor anonimnih komentatorjev na svetovnem spletu

Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).


22.10.2013

Trenutek globalnega

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


15.10.2013

(Ne)kakovost zraka v Sloveniji

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


08.10.2013

Ali institut poroke izumira?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.10.2013

Afrika, novo bojišče militantnega islama

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


24.09.2013

Grenka resnica o sladkorju?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


17.09.2013

Od znanosti do spektakla: reševanje človeških življenj in kirurško preizpraševanje človekove identitete

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


10.09.2013

Zora slovenskega filma

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


03.09.2013

Nadarjeni učenci na situ povprečnosti

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


27.08.2013

3D tiskanje

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


20.08.2013

Izumiranje čebel

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


13.08.2013

Kaj je danes Trst in kje iskati Trst?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


06.08.2013

Valuta bitcoin

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


Stran 28 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov