Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Francija, Rusija, Fifa ali igra sama?

17.07.2018


Kdo je zares zmagal na 21. svetovnem prvenstvu v nogometu?

Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vsega sveta, ki so lahko en mesec gledali dober nogomet? – Na vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratni Intelekti, naši gostje pred mikrofonom odgovarjajo z različnih gledišč.

Nogometni komentator Juan Vasle poudarja, da so zmagovalci vsi tisti, ki so še pravočasno opustili model igre s številnimi podajami, v skladu s katerim naj bi zmagala reprezentanca, ki ima čim večjo posest žoge:

Ta slog igre je izumil Pep Guardiola z Barcelono. Takrat se je to delalo v smislu določene taktike. Na tem prvenstvu pa se je videlo, da si nogometaši podajajo žogo zaradi podajanja samega, brez prave ideje. Španci so na tekmi proti Rusiji izvedli 1172 podaj – in to za prazen nič! Na koncu so bili brez moči in so izpadli. Mislim, da je temu načinu igre odklenkalo.

Poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, sicer priznava, da je Putinu z brezhibno organizacijo turnirja nedvomno uspelo svetovni javnosti pokazati najlepši obraz Rusije, a dodaja, da prvenstvo le ni do konca potekalo v skladu z njegovimi pričakovanji:

V Rusiji se pod Putinovo vladavino že leta širi mit o oblegani trdnjavi, mit, ki pravi, da so povsod okrog Rusije zbrani njeni sovražniki, ki hočejo največjo državo sveta uničiti in se polastiti njenih bogastev. Ampak svetovno prvenstvo, ki je v Rusijo privabilo več tisoč navijačev z vsega sveta, je Rusom pokazalo, da zunanjega sovražnika ni, da ti tujci Rusiji ničesar nočejo. Mit o trdnjavi je padel.

Poleg Rusije je bila med svetovnim prvenstvom pod drobnogledom tudi krovna nogometna organizacija Fifa. V njenem vrhu so se v zadnjih letih – pač v luči odmevnega korupcijskega škandala –  zamenjali ključni funkcionarji, a težave s podkupovanjem prej ali slej ostajajo sistemske narave. Kakor namreč pojasnjuje ekonomist dr. Bogomir Kovač:

V Fifi zdaj odločajo tako, da ima vsaka članica en glas. Na videz je to zelo demokratično, vendar so tiste najmanjše nogometne zveze, ki zastopajo države z vsega nekaj deset tisoč državljani, zelo gnetljive z vidika ekonomskih podkupovanj. In ker je z organizacijo svetovnega prvenstva vselej povezan ogromen ekonomski interes – navsezdanje gre za industrijo, vredno med 700 in 1300 milijardami dolarjev –, je v takem, demokratičnem modelu odločanja možnosti za korupcijo seveda še naprej zelo, zelo veliko.

Ne glede na korupcijski škandal, ki je pretresel Fifo, pa se gledalci niso odvrnili od igre. Še več; po prepričanju športnega filozofa dr. Milana Hoste so pravi zmagovalci vsi tisti, ki znajo iz ogleda nogometne tekme, posebej iz streljanja enajstmetrovk, izvleči naslednji življenjski nauk:

Pravi šampioni znajo odmisliti vse odvečne dejavnike, vse misli, ki niso usmerjene samo v žogo in na gol. To kratkomalo pomeni biti učinkovit. In to je – kot nekakšno metaforo ali kot vzorec upravljanja delovnih procesov – mogoče prenašati tudi na druga življenjska področja. Kako doseči uspeh? – Delaš pač le tisto, kar je resnično pomembno. Z vsem drugim se ne ukvarjaš.

Več o drugih problemskih sklopih, ki se prav tako odpirajo ob pravkar končanem 21. svetovnem prvenstvu v nogometu, pa boste izvedeli, če boste poslušali oddajo Intelekta.

 


Intelekta

898 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Francija, Rusija, Fifa ali igra sama?

17.07.2018


Kdo je zares zmagal na 21. svetovnem prvenstvu v nogometu?

Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vsega sveta, ki so lahko en mesec gledali dober nogomet? – Na vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratni Intelekti, naši gostje pred mikrofonom odgovarjajo z različnih gledišč.

Nogometni komentator Juan Vasle poudarja, da so zmagovalci vsi tisti, ki so še pravočasno opustili model igre s številnimi podajami, v skladu s katerim naj bi zmagala reprezentanca, ki ima čim večjo posest žoge:

Ta slog igre je izumil Pep Guardiola z Barcelono. Takrat se je to delalo v smislu določene taktike. Na tem prvenstvu pa se je videlo, da si nogometaši podajajo žogo zaradi podajanja samega, brez prave ideje. Španci so na tekmi proti Rusiji izvedli 1172 podaj – in to za prazen nič! Na koncu so bili brez moči in so izpadli. Mislim, da je temu načinu igre odklenkalo.

Poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, sicer priznava, da je Putinu z brezhibno organizacijo turnirja nedvomno uspelo svetovni javnosti pokazati najlepši obraz Rusije, a dodaja, da prvenstvo le ni do konca potekalo v skladu z njegovimi pričakovanji:

V Rusiji se pod Putinovo vladavino že leta širi mit o oblegani trdnjavi, mit, ki pravi, da so povsod okrog Rusije zbrani njeni sovražniki, ki hočejo največjo državo sveta uničiti in se polastiti njenih bogastev. Ampak svetovno prvenstvo, ki je v Rusijo privabilo več tisoč navijačev z vsega sveta, je Rusom pokazalo, da zunanjega sovražnika ni, da ti tujci Rusiji ničesar nočejo. Mit o trdnjavi je padel.

Poleg Rusije je bila med svetovnim prvenstvom pod drobnogledom tudi krovna nogometna organizacija Fifa. V njenem vrhu so se v zadnjih letih – pač v luči odmevnega korupcijskega škandala –  zamenjali ključni funkcionarji, a težave s podkupovanjem prej ali slej ostajajo sistemske narave. Kakor namreč pojasnjuje ekonomist dr. Bogomir Kovač:

V Fifi zdaj odločajo tako, da ima vsaka članica en glas. Na videz je to zelo demokratično, vendar so tiste najmanjše nogometne zveze, ki zastopajo države z vsega nekaj deset tisoč državljani, zelo gnetljive z vidika ekonomskih podkupovanj. In ker je z organizacijo svetovnega prvenstva vselej povezan ogromen ekonomski interes – navsezdanje gre za industrijo, vredno med 700 in 1300 milijardami dolarjev –, je v takem, demokratičnem modelu odločanja možnosti za korupcijo seveda še naprej zelo, zelo veliko.

Ne glede na korupcijski škandal, ki je pretresel Fifo, pa se gledalci niso odvrnili od igre. Še več; po prepričanju športnega filozofa dr. Milana Hoste so pravi zmagovalci vsi tisti, ki znajo iz ogleda nogometne tekme, posebej iz streljanja enajstmetrovk, izvleči naslednji življenjski nauk:

Pravi šampioni znajo odmisliti vse odvečne dejavnike, vse misli, ki niso usmerjene samo v žogo in na gol. To kratkomalo pomeni biti učinkovit. In to je – kot nekakšno metaforo ali kot vzorec upravljanja delovnih procesov – mogoče prenašati tudi na druga življenjska področja. Kako doseči uspeh? – Delaš pač le tisto, kar je resnično pomembno. Z vsem drugim se ne ukvarjaš.

Več o drugih problemskih sklopih, ki se prav tako odpirajo ob pravkar končanem 21. svetovnem prvenstvu v nogometu, pa boste izvedeli, če boste poslušali oddajo Intelekta.

 


10.01.2023

Življenje v vojaški družini

Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.


03.01.2023

Izbor oddaj leta 2022

V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.


27.12.2022

Quo vadis, slovenska medicina?*

Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?


20.12.2022

Idejna zapuščina Mahatme Gandhija na preizkušnji

Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?


13.12.2022

Kriptovalute med špekulacijami in obeti alternativne tehnologije

Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.


06.12.2022

Ali smo zaradi lepotnih operacij zmeraj bolj grda družba?

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.


29.11.2022

Na spletu poteka silovit boj proti ruski propagandi

Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


22.11.2022

Uvod v Prousta

Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?


15.11.2022

Podnebni aktivizem

27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.


08.11.2022

Položaj žensk v Iranu

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.11.2022

Življenje ima smisel

O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec


25.10.2022

»Brezalkoholna spremljava je postala kot kuhinja v tekočem stanju.«

Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.


18.10.2022

Kako v Sloveniji skrbimo za nadarjene učence?

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?


11.10.2022

Fašizem včeraj, danes, jutri

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico


04.10.2022

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.


27.09.2022

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.09.2022

Kako vplivati na prihodnost? O politični participaciji mladih

V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.


13.09.2022

Likovno opismenjevanje

Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž


06.09.2022

Naseliti se v slovenščini

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?


30.08.2022

Deglobalizacija

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov