Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pomlad, ki nikoli ni postala poletje

21.08.2018


Kako pomembna je praška pomlad v kontekstu hladne vojne, zgodovine mednarodnega komunizma in, ne nazadnje, naše sedanjosti?

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec.

Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope.

Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Če je soditi po razmišljanjih gostov tokratne Intelekte, še zdaleč ne.

Zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, sicer ugotavlja, da je bila sovjetska intervencija, če jo gledamo s čisto vojaškega vidika, resnično zelo uspešen poseg. Vendar obenem dodaja, da so reforme, ki so jih leta 1968 izvajali Aleksander Dubček in drugi češkoslovaški komunisti, dvajset let pozneje navdihnile Mihaila Gorbačova:

Gorbačov je celo priznal, da je praška pomlad pravzaprav bila eden izmed zgledov za njegovi glasnost in perestrojko.

Tudi urednik, publicist in prevajalec iz češke književnosti, Jaroslav Skrušný, poudarja, da je praška pomlad pomembno pripomogla k padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne. A Skrušný pomena praške pomladi ne vidi toliko v kontekstu glasnosti, perestrojke in drugih liberalizacijskih procesov znotraj samih komunističnih partij v drugi polovici osemdesetih let kolikor v sporočilu, ki je nato navdihovalo vzhodnoevropske disidente: da namreč politika, ki postavlja ideološko čistost in dogmo pred dostojanstvo posameznika, ne more nikoli resnično uspeti:

Praška pomlad je nemalo prispevala k pojmovanju posameznika in njegovega položaja znotraj političnega sistema. Človek nikoli ne sme biti zgolj objekt manipulacije, vedno mora na neki način participirati v odločanju o svoji usodi. Pa četudi je le majhen, vsakdanji, smešen, absurden junak iz literarnih del kakega Kundere ali Hrabala, ki ga je sram, ko gre na zmenek, ker ima spodnjice iz trdega platna.

Spet drugače na praško pomlad gleda dr. Lev Kreft, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Dogodke na Češkoslovaškem namreč vzporeja s tistim, kar se je malodane istočasno godilo na zahodni strani železne zavese, v Franciji. Neuspeh pariških študentskih protestov maja 1968 in avgustovski neuspeh praške pomladi sta po Kreftovem mnenju Evropejce prvikrat po dveh stoletjih, ki so minila od francoske revolucije, napeljala na misel, da s totalnim družbenim prevratom morda le ni mogoče ustvarjati boljšega sveta:

Misel svetovne revolucije usahne zaradi neuspeha prevratov v Parizu in Pragi. Upanje je usahnilo. Nenadoma si ni bilo več mogoče zamišljati, kako bi se s prevratom, z revolucijo lahko spreminjalo svet na boljše. Da ga je mogoče spreminjati na slabše, je bilo dokazano.  Kako se da svet spreminjati na boljše, je postalo pa vprašljivo. In to je še danes aktualno vprašanje.

Perestrojka, disidentstvo, upadanje vere v revolucijo … Praška pomlad je po vsem sodeč pomembno zaznamovala zgodovino dvajsetega stoletja. Toda danes živimo globoko v enaindvajsetem. Je za nas danes praška pomlad sploh še kakorkoli živa? – Dr. Primož Krašovec, predavatelj na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odgovarja takole:

Praga je bolj del zgodovine kakor sedanjosti. Z eno izjemo. Svetovna levica je danes na idejni, konceptualni ravni ujeta v brezplodno nihanje med pristajanjem na trg kot usodo, na tržno urejanje družbenih odnosov za vsako ceno, in med nostalgijo po planskem gospodarstvu in leninizmu. No, Praga 1968 pa je zgodovino soočila z vprašanjem, kaj je tisto kar ni ne sovjetski plan ne kapitalistični trg. In kolikor to vprašanje še vedno ni rešeno, toliko je praška pomlad še vedno živa.

Naj bo praška pomlad simbolna zavetnica človeškega dostojanstva brez upoštevanja katerega nobena politika ne more biti uspešna, naj bo agentka racionalne streznitve po dveh stoletjih upanja, da je z revolucionarnim prevzemom oblasti mogoče obrniti svet na bolje, naj bo vrtajoči vprašaj, ki nam ga preteklost neutrudno zastavlja ob dilemi, ali resnično ni mogoče preseči dihotomije med diktaturo trga in diktaturo proletariata – je eno gotovo: Prage ’68 tudi pol stoletja pozneje preprosto ni mogoče pozabiti.


Intelekta

898 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Pomlad, ki nikoli ni postala poletje

21.08.2018


Kako pomembna je praška pomlad v kontekstu hladne vojne, zgodovine mednarodnega komunizma in, ne nazadnje, naše sedanjosti?

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec.

Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope.

Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Če je soditi po razmišljanjih gostov tokratne Intelekte, še zdaleč ne.

Zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino, sicer ugotavlja, da je bila sovjetska intervencija, če jo gledamo s čisto vojaškega vidika, resnično zelo uspešen poseg. Vendar obenem dodaja, da so reforme, ki so jih leta 1968 izvajali Aleksander Dubček in drugi češkoslovaški komunisti, dvajset let pozneje navdihnile Mihaila Gorbačova:

Gorbačov je celo priznal, da je praška pomlad pravzaprav bila eden izmed zgledov za njegovi glasnost in perestrojko.

Tudi urednik, publicist in prevajalec iz češke književnosti, Jaroslav Skrušný, poudarja, da je praška pomlad pomembno pripomogla k padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne. A Skrušný pomena praške pomladi ne vidi toliko v kontekstu glasnosti, perestrojke in drugih liberalizacijskih procesov znotraj samih komunističnih partij v drugi polovici osemdesetih let kolikor v sporočilu, ki je nato navdihovalo vzhodnoevropske disidente: da namreč politika, ki postavlja ideološko čistost in dogmo pred dostojanstvo posameznika, ne more nikoli resnično uspeti:

Praška pomlad je nemalo prispevala k pojmovanju posameznika in njegovega položaja znotraj političnega sistema. Človek nikoli ne sme biti zgolj objekt manipulacije, vedno mora na neki način participirati v odločanju o svoji usodi. Pa četudi je le majhen, vsakdanji, smešen, absurden junak iz literarnih del kakega Kundere ali Hrabala, ki ga je sram, ko gre na zmenek, ker ima spodnjice iz trdega platna.

Spet drugače na praško pomlad gleda dr. Lev Kreft, predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Dogodke na Češkoslovaškem namreč vzporeja s tistim, kar se je malodane istočasno godilo na zahodni strani železne zavese, v Franciji. Neuspeh pariških študentskih protestov maja 1968 in avgustovski neuspeh praške pomladi sta po Kreftovem mnenju Evropejce prvikrat po dveh stoletjih, ki so minila od francoske revolucije, napeljala na misel, da s totalnim družbenim prevratom morda le ni mogoče ustvarjati boljšega sveta:

Misel svetovne revolucije usahne zaradi neuspeha prevratov v Parizu in Pragi. Upanje je usahnilo. Nenadoma si ni bilo več mogoče zamišljati, kako bi se s prevratom, z revolucijo lahko spreminjalo svet na boljše. Da ga je mogoče spreminjati na slabše, je bilo dokazano.  Kako se da svet spreminjati na boljše, je postalo pa vprašljivo. In to je še danes aktualno vprašanje.

Perestrojka, disidentstvo, upadanje vere v revolucijo … Praška pomlad je po vsem sodeč pomembno zaznamovala zgodovino dvajsetega stoletja. Toda danes živimo globoko v enaindvajsetem. Je za nas danes praška pomlad sploh še kakorkoli živa? – Dr. Primož Krašovec, predavatelj na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odgovarja takole:

Praga je bolj del zgodovine kakor sedanjosti. Z eno izjemo. Svetovna levica je danes na idejni, konceptualni ravni ujeta v brezplodno nihanje med pristajanjem na trg kot usodo, na tržno urejanje družbenih odnosov za vsako ceno, in med nostalgijo po planskem gospodarstvu in leninizmu. No, Praga 1968 pa je zgodovino soočila z vprašanjem, kaj je tisto kar ni ne sovjetski plan ne kapitalistični trg. In kolikor to vprašanje še vedno ni rešeno, toliko je praška pomlad še vedno živa.

Naj bo praška pomlad simbolna zavetnica človeškega dostojanstva brez upoštevanja katerega nobena politika ne more biti uspešna, naj bo agentka racionalne streznitve po dveh stoletjih upanja, da je z revolucionarnim prevzemom oblasti mogoče obrniti svet na bolje, naj bo vrtajoči vprašaj, ki nam ga preteklost neutrudno zastavlja ob dilemi, ali resnično ni mogoče preseči dihotomije med diktaturo trga in diktaturo proletariata – je eno gotovo: Prage ’68 tudi pol stoletja pozneje preprosto ni mogoče pozabiti.


10.01.2023

Življenje v vojaški družini

Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To zagotovo vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala Fakulteta za družbene vede, založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki ga je financirala Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, izvajali pa so ga raziskovalke in raziskovalci Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Mirovnega inštituta. O prvi celoviti raziskavi vojaških družin v Sloveniji v tokratni oddaji Intelekta.


03.01.2023

Izbor oddaj leta 2022

V letošnji prvi Intelekti so ustvarjalke in ustvarjalci pripravili izbor oddaj, v katerih so pod drobnogled vzeli aktualne spremembe v družbi kot tudi različne družbene fenomene, ki so v preteklem letu krojili našo realnost.


27.12.2022

Quo vadis, slovenska medicina?*

Razprava z zdravniki: Neno Kopčavar Guček, Matejem Cimermanom, Markom Nočem in Primožem Rožmanom. Ali zdravniki še lahko delujejo po Hipokratovi prisegi in v dobro pacientov? *Kam greš slovenska medicina?


20.12.2022

Idejna zapuščina Mahatme Gandhija na preizkušnji

Ali se misli očeta indijske neodvisnosti o politiki, zasidrani v iskanju resnice, pa o nenasilnem odporu in državljanski nepokorščini lahko kosajo z brutalnimi družbenimi in geopolitičnimi realnostmi našega časa?


13.12.2022

Kriptovalute med špekulacijami in obeti alternativne tehnologije

Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.


06.12.2022

Ali smo zaradi lepotnih operacij zmeraj bolj grda družba?

Človek, ljudje, smo se vedno ukvarjali s svojim telesom in videzom. A zdi se, da se v sodobni potrošniški družbi posamezniki pa tudi družba, s telesom oziroma videzom ukvarjajo bolj, več kot kadarkoli prej. Clovekova identiteta se v veliki meri definira preko telesa in sodobna družba želi predvsem mlado, čvrsto, vitko in tudi zdravo telo. V hektiki vsakdana in neoliberalnih zahtevah pa so te želje težje dosegljive, zmanjkuje nam časa. In estetska kirurgija je ena izmed področij, tehnik, orodij, ki omogočajo posamezniku, da preuredi telo v skladu s svojimi željami in prevladujočimi lepotnimi ideali. In tudi razmah uporabe estetke kirurgije in tudi nekirurških kozmetičnih/esteskih popravkov je enormen. Po njih posegajo vse mlajši in tudi zaradi vse večje cenovne dostopnosti tudi tisti ne posebej dobro gmotno opremljeni. Kako na vse te razmahe vplivajo mediji, predvsem družabna omrežja in kako se s tem spreminjajo kanoni lepote v vse bolj globaliziranem svetu pa tudi obče človeške, humanistične vrednote in človekovo samovrednotenje. To nas bo zanimalo v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila avtorica in voditeljica Liana Buršič z gosti: Sanja Rozman - zdravnica, psihoterapevtka, publicistka; prof. dr. Metka Kuhar – redna profesorica za področje socialne psihologije Fakultete za družbene vede v Ljubljani; prof. dr. Uroš Ahčan - specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.


29.11.2022

Na spletu poteka silovit boj proti ruski propagandi

Družbeni mediji želijo čim več naše pozornost, zato nas njihovi algoritmi ciljajo s personaliziranimi vsebinami, ne glede na to, kdo jih objavlja in ali so resnične. Takšna podatkovna ekonomija je polarizirala uporabnice in uporabnike in še olajšala propagando, ki je dosegla povsem nove razsežnosti med vojno v Ukrajini. Kakšne laži širi Rusija, koga cilja in kako se spopasti z informacijsko vojno v digitalnem okolju? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


22.11.2022

Uvod v Prousta

Ob stoletnici smrti velikega francoskega pisatelja preverjamo, kako s pomočjo magdalenice, pomočene v lipov čaj, razveljaviti čas in prelisičiti smrt?


15.11.2022

Podnebni aktivizem

27. oktobra se dva člana skupine Just Stop Oil v muzeju v Haagu prilepita na zaščitno steklo znamenite Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom. Ob tem obiskovalce vprašata, kako se počutijo, ko se jim pred očmi uničuje nekaj lepega in neprecenljivega, prav tako kot to počnemo s planetom. To je le eden od številnih primerov aktivističnih protestov, ki so v zadnjih mesecih razdelili svetovno javnost. Svetovni voditelji pa na podnebnem vrhu v Egiptu te dni razpravljajo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam. A politične zaveze so pogosto rezultat vztrajnih lobiranj predstavnikov kapitala in industrije in zato niso dovolj ambiciozne, opozarjajo okoljevarstveniki. O okoljskem aktivizmu z Gajo Brecelj, direktorico Umanotere in dr. Tadejem Troho s filozofskega inštituta ZRC SAZU.


08.11.2022

Položaj žensk v Iranu

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.11.2022

Življenje ima smisel

O smislu življenja razmišljajo novinarka Darja Korez Korenčan, zdravnik Samo Zver in psihoterapevt Martin Lisec


25.10.2022

»Brezalkoholna spremljava je postala kot kuhinja v tekočem stanju.«

Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.


18.10.2022

Kako v Sloveniji skrbimo za nadarjene učence?

V Sloveniji je v osnovni šoli četrtina učencev prepoznanih za nadarjene. Je to preveč?


11.10.2022

Fašizem včeraj, danes, jutri

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico


04.10.2022

"Anti-gender" gibanja v Evropi

Poslanke in poslanci bodo danes odločali o spremembah družinskega zakonika, ki predvideva za vse pare, raznospolne in istospolne, enake možnosti. Prejšnji teden pa sta se v Ljubljani zvrstila dva shoda, katerih udeleženke in udeleženci nasprotujejo tako izenačenju pravic istospolnih parov in ustavno zagotovljenim reproduktivnim pravicam žensk. O tovrstnih populističnih "anti-gender" gibanjih, ki so transnacionalna in so se v zadnjih letih v Evropi močno okrepila, o njihovih ciljih, posledicah in vplivu na ustroj demokratične družbe, bomo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer bo gostila prof. dr. Darjo Zaviršek in prof. dr. Romana Kuharja.


27.09.2022

Mladi, seks in splet

Septembra obeležujemo svetovni dan spolnega zdravja, ki je letos potekal pod sloganom »Pogovarjajmo se o užitku«. Svetovna zdravstvena organizacija namreč prepoznava, da je za spolno zdravje in splošno dobro počutje pomembno zadovoljujoče spolno življenje. Spolno zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom in omogoča prijetne in varne seksualne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja. O soglasju, tehnologiji, sekstanju, spletnih zmenkarijah in spolnih praksah mladih v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.09.2022

Kako vplivati na prihodnost? O politični participaciji mladih

V sodobnem času se soočamo s številnimi problemi, obsežne krize se naglo množijo. Od tega, kako uspešno in na kakšne načine jih bomo naslavljali, bo odvisna kvaliteta življenja v prihodnje.


13.09.2022

Likovno opismenjevanje

Skoraj sleherni med nami se je že srečal z vprašanjem, kako je mogoče, da slovenska urbanistična krajina postaja vse bolj vizualno kaotična in da smo brez jasne vizije, kako jo urediti. Sleherni med nami se je pred časom spraševal, kako je mogoče, da v eni od osrednjih kulturnih inštitucij v državi ne prepoznajo umetniških ponaredkov. Morda pa ste se tudi že srečali z vprašanjem, zakaj imamo kot družba velike težave z razumevanjem sodobne umetnosti, zakaj ne ločimo kiča od kakovostnega oblikovanja ter zakaj kot potrošniki pristajamo na vizualno poneumljanje. Kakšna je pri tem vloga šole? Kakšna je likovna podoba učbenikov in delovnih zvezkov, ki so osnovno učno gradivo v slovenskih šolah? So dovolj kakovostno oblikovani? Kako torej že otrokom približati odnos do kakovostnih vizualnih vsebin, kako jih opremiti za prepoznavanje kakovostnega oblikovanja, ilustracije, umetnosti? O vsem tem v tokratni Intelekti, ko jo pripravlja Miha Žorž


06.09.2022

Naseliti se v slovenščini

Ali tujcem, ki prihajajo živet in delat v Slovenijo, znamo ponuditi ustrezna orodja za učenje, s pomočjo katerih bi hitro, a še vedno kvalitetno osvojili jezik in se tako polno vključili v naš družbeno-kulturni prostor?


30.08.2022

Deglobalizacija

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Poovitev oddaje z avgusta 2022.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov