Število umrlih zaradi predoziranja krepko presega število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč, samomorov ali strelnega orožja

ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

To je za Ameriko že druga izkušnja epidemije. Prva je bila v času državljanske vojne in se je končala malo po letu 1900, ko so bile sprejete  mednarodne konvencije na področju drog, ki so zelo zaostrile nadzor nad opiati. Ob tem je treba povedati, da približno 80 odstotkov ljudi v svetu nima dostopa do opioidne terapije. Ta je dostopna v razvitem svetu, kot je Evropa, Japonska, ZDA. In ravno pri slednji so ti nadzori  zvodeneli in opiodi so se začeli predpisovati za praktično vsako bolečino. In, ker je Amerika izrazito tržno gospodarstvo in imajo proizvajalci možnost opiate tudi reklamirati, se je predpisovanje opioidov povečalo celo za šestkrat v posameznih predelih. Ko so zdravniki ugotovili, da so ljudje odvisni, so jim terapijo skušali odvzeti. Takrat pa so ljudje začeli iskati pomoč na terenu in tako prišli do poceni heroina in fentanyla in tako se je razvila zelo huda epidemija, ki letno, zaradi uporabe drog, pobere več kot 30 tisoč ljudi, lani je bilo takšnih smrti celo 75 tisoč.

Milan Krek

Amerika je zgrajena na zamisli, da v težkih časih pobereš šila in kopita ter začneš iskati srečo drugje. Toda ameriška pripravljenost slediti priložnostim je v zadnjih letih močno upešala. Američani se ne selijo več za svojimi sanjami.

Amerika je percepirana kot najbogatejša, družba, država na svetu, po drugi strani pa je malo znano, da je velik tudi delež revnih. Približno 15 odstotkov prebivalstva živi v revščini. Žalostno je to, da je med njimi tudi veliko otrok. Izmed razvitih držav ima le Romunija višji odstotek revnih otrok kot ZDA.  Še vedno pa Amerika in sosednja Kanada veljata za državi, kjer se ljudje veliko selijo s trebuhom za kruhom.  Vsak Kanadčan in Američan naj bi se za časa svojega življenja preselil kar 9-krat in to par tisoč kilometrov (Slovenci smo denimo znani po tem, da cele generacije ostajajo na istem mestu). Ta mobilnost še vedno obstaja, jo je pa manj, zlasti v najbolj obubožanih predelih in deplasiranih mestih, ki so povsem izgubila upanje. Del razloga je tudi v tem, da nekaj socialne pomoči Amerika vendarle ima, tudi to zadrži ljudi, nekaj pa je tudi dejstvo, da selitev iz manjšega v večje mesto prinese občutno razliko v ceni nepremičnine. Vrsto razlogov je, ki preprečujejo te migracije, zlasti pa to velja za tisti najbolj revni del prebivalstva, v ekstremni revščini živi okoli 7 odstotkov prebivalstva. Med najbolj prizadetimi deli Amerike pa je t.i. rjaveči pas, kjer so bila mesta, ki so se razvila na temelju železarske industrije, premogovništva. Med njimi sta tudi Ohio in Pensilvanija, kjer je bilo tudi največ Slovencev. Ti so se v 19. in 20. stoletju preseljevali v Ameriko predvsem v ta premogovniška in industrijska mesta tako, da deloma se to dotika tudi slovenske populacije, kolikor je je seveda ostalo v Ameriki ... je pa ni veliko.

Bogomil Ferfila