Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Rešitev bo vseživljenjsko učenje.
Izobraževalna pot v Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih močno podaljšala – po eni strani sta izobrazba in znanje vrednoti, hkrati pa, vsaj včasih je bilo tako, tudi sinonim za dobro službo. A že dolgo je jasno, da diploma ne prinaša zaposlitve - med brezposelnimi mladimi je petina takih z diplomo prve ali druge bolonjske stopnje, predvsem družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, kar nekaj tudi iz tehnike in gradbeništva. Podaljševanje šolanja je po drugi strani tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Izobraževanje je, tako pravijo nekateri, socialni korektiv. Če k temu dodamo še ocene, da bo 65 odstotkov otrok, ki danes začenjajo osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še kompleksnejša. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Koliko danes pri nas, ko prvo bolonjsko stopnjo opravi več kot 9 tisoč študentov na leto, drugo pa več kot 5 tisoč, sploh šteje diploma? Kakšno znanje imajo mladi in po kakšnih kompetencah povprašujejo delodajalci?
Nove tehnologije, kot so internet stvari, mobilno omrežje pete generacije in tiskanje 3 D, bodo v prihodnjih letih in desetletij popolnoma preobrazile trg dela. Zaradi avtonomnih vozil ne bomo več potrebovali šoferjev, sicer zelo razširjenega poklica v Sloveniji, zaradi avtomatizacije in robotizacije se bo spreminjalo delo v industriji in še bi lahko naštevali. Mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS.
"To, kar danes znamo, leta 2030 ne bomo več potrebovali, ker bo tehnologija tako napredovala. Vstopamo v industrijo 4.0, digitalizacija in internet stvari sta že tukaj. Popolnoma se spreminjajo tehnološke smernice in zato jih je treba upoštevati v izobraževanju. Seveda se strinjamo s tem, da te zaposlitvene potrebe gospodarstva ne morejo biti vodilo, zato se bomo morali bolj posvetiti osnovnim kompetencam, ki jih ljudje potrebujejo na izobraževalni poti, in se izobraževati vse življenje."
Samo Hribar Milič vseeno opozarja tudi na to, da v Sloveniji že danes primanjkuje inženirjev, mojstrov tehnoloških spretnosti, v prihodnje pa jih bo še toliko bolj. Po drugi strani imamo preveč ljudi z družboslovno, humanistično izobrazbo, dodaja.
Z njim se ne strinja antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pravi, da so največja tehnološka podjetja (Google in Intel) največji zaposlovalci antropologov, psihologov, sociologov - inovacije, aplikacije in ostala tehnologija so namreč namenjene ljudem, zato morajo v podjetjih sodelovati tudi posamezniki družboslovnih smeri, ki poznajo ljudi, kulture in odnose med njimi. ZRC SAZU na primer sodeluje v mednarodnem projektu, ki povezuje študente različnih strok, da sodelujejo v podjetjih in skupaj ustvarjajo rešitve, prijazne do ljudi (People).
Nezanimanje mladih za naravoslovne in tehniške študijske smeri ni le stvari srednjih šol, ampak vse družbe, pravi ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojz Pluško. Povezava med trgom in šolo mora obstajati povsod (dijaki predšolske vzgoje imajo na primer več prakse kot marsikatera druga šola), pomembna pa je tudi splošna razgledanost. Pluško dodaja, da se je v zadnjih letih standard srednjih strokovnih smeri znižal (prej je bil bolj enakovreden gimnazijskemu), se pa ti dijaki s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom lahko vpišejo na večino fakultet; to gotovo vpliva tudi na kakovost študija.
Po besedah podpredsednika rektorske konference prof. dr. Zdravka Kačiča se sicer kakovost visokega študija ni znižala, vsaj od leta 2011 naprej ne, ko se visoko šolstvo ne financira več po sistemu glavarin. Zaradi bolonjske reforme se je sicer zelo povečalo število študijskih smeri, a to večinoma le zaradi tega, ker se je stara smer razdelila na 1. in 2. bolonjsko stopnjo. Po njegovem mnenju visoko šolstvo me more popolnoma slediti gospodarskim trendom. Razlogov je več, med drugim nepredvidljivi zaposlitveni trendi, še bolj pa okorel sistem financiranja, ki fakultetam ne dopušča veliko prožnosti pri financiranju. Težava je v Sloveniji tudi to, da je naše gospodarstvo daleč od omenjenih tujih podjetij, ki razvijata visoko tehnološke rešitve, da imamo nizko stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega in da podjetja štipandirajo mlade, vendar le do 6. stopnje. Zaradi vsega tega večjih potreb po visoko izobraženem kadru, po inženirjih sploh ni veliko. Po njegovem mnenju je ključno to,
"... da si v družbi odgovorimo na ključno vprašanje: katere so strateške smernice razvoja družbe in kako v okviru tega določiti mehanizme, ki bodo uravnavali in zadovoljevali tudi dolgoročne družbene potrebe."
898 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Rešitev bo vseživljenjsko učenje.
Izobraževalna pot v Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih močno podaljšala – po eni strani sta izobrazba in znanje vrednoti, hkrati pa, vsaj včasih je bilo tako, tudi sinonim za dobro službo. A že dolgo je jasno, da diploma ne prinaša zaposlitve - med brezposelnimi mladimi je petina takih z diplomo prve ali druge bolonjske stopnje, predvsem družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, kar nekaj tudi iz tehnike in gradbeništva. Podaljševanje šolanja je po drugi strani tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Izobraževanje je, tako pravijo nekateri, socialni korektiv. Če k temu dodamo še ocene, da bo 65 odstotkov otrok, ki danes začenjajo osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še kompleksnejša. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Koliko danes pri nas, ko prvo bolonjsko stopnjo opravi več kot 9 tisoč študentov na leto, drugo pa več kot 5 tisoč, sploh šteje diploma? Kakšno znanje imajo mladi in po kakšnih kompetencah povprašujejo delodajalci?
Nove tehnologije, kot so internet stvari, mobilno omrežje pete generacije in tiskanje 3 D, bodo v prihodnjih letih in desetletij popolnoma preobrazile trg dela. Zaradi avtonomnih vozil ne bomo več potrebovali šoferjev, sicer zelo razširjenega poklica v Sloveniji, zaradi avtomatizacije in robotizacije se bo spreminjalo delo v industriji in še bi lahko naštevali. Mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS.
"To, kar danes znamo, leta 2030 ne bomo več potrebovali, ker bo tehnologija tako napredovala. Vstopamo v industrijo 4.0, digitalizacija in internet stvari sta že tukaj. Popolnoma se spreminjajo tehnološke smernice in zato jih je treba upoštevati v izobraževanju. Seveda se strinjamo s tem, da te zaposlitvene potrebe gospodarstva ne morejo biti vodilo, zato se bomo morali bolj posvetiti osnovnim kompetencam, ki jih ljudje potrebujejo na izobraževalni poti, in se izobraževati vse življenje."
Samo Hribar Milič vseeno opozarja tudi na to, da v Sloveniji že danes primanjkuje inženirjev, mojstrov tehnoloških spretnosti, v prihodnje pa jih bo še toliko bolj. Po drugi strani imamo preveč ljudi z družboslovno, humanistično izobrazbo, dodaja.
Z njim se ne strinja antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pravi, da so največja tehnološka podjetja (Google in Intel) največji zaposlovalci antropologov, psihologov, sociologov - inovacije, aplikacije in ostala tehnologija so namreč namenjene ljudem, zato morajo v podjetjih sodelovati tudi posamezniki družboslovnih smeri, ki poznajo ljudi, kulture in odnose med njimi. ZRC SAZU na primer sodeluje v mednarodnem projektu, ki povezuje študente različnih strok, da sodelujejo v podjetjih in skupaj ustvarjajo rešitve, prijazne do ljudi (People).
Nezanimanje mladih za naravoslovne in tehniške študijske smeri ni le stvari srednjih šol, ampak vse družbe, pravi ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojz Pluško. Povezava med trgom in šolo mora obstajati povsod (dijaki predšolske vzgoje imajo na primer več prakse kot marsikatera druga šola), pomembna pa je tudi splošna razgledanost. Pluško dodaja, da se je v zadnjih letih standard srednjih strokovnih smeri znižal (prej je bil bolj enakovreden gimnazijskemu), se pa ti dijaki s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom lahko vpišejo na večino fakultet; to gotovo vpliva tudi na kakovost študija.
Po besedah podpredsednika rektorske konference prof. dr. Zdravka Kačiča se sicer kakovost visokega študija ni znižala, vsaj od leta 2011 naprej ne, ko se visoko šolstvo ne financira več po sistemu glavarin. Zaradi bolonjske reforme se je sicer zelo povečalo število študijskih smeri, a to večinoma le zaradi tega, ker se je stara smer razdelila na 1. in 2. bolonjsko stopnjo. Po njegovem mnenju visoko šolstvo me more popolnoma slediti gospodarskim trendom. Razlogov je več, med drugim nepredvidljivi zaposlitveni trendi, še bolj pa okorel sistem financiranja, ki fakultetam ne dopušča veliko prožnosti pri financiranju. Težava je v Sloveniji tudi to, da je naše gospodarstvo daleč od omenjenih tujih podjetij, ki razvijata visoko tehnološke rešitve, da imamo nizko stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega in da podjetja štipandirajo mlade, vendar le do 6. stopnje. Zaradi vsega tega večjih potreb po visoko izobraženem kadru, po inženirjih sploh ni veliko. Po njegovem mnenju je ključno to,
"... da si v družbi odgovorimo na ključno vprašanje: katere so strateške smernice razvoja družbe in kako v okviru tega določiti mehanizme, ki bodo uravnavali in zadovoljevali tudi dolgoročne družbene potrebe."
Na slovenske univerze se postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Predlog novega visokošolskega zakona dopušča možnost, da slovenski študentje na slovenskih univerzah poslušajo predavanja v angleščini. Kako bo to vplivalo na kakovost slovenskih univerz in razvoj slovenskega jezika, bomo vprašali ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka, vodjo Službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simono Bergoč in jezikoslovko Moniko Kalin Golob. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Vsaka četrta ženska v Sloveniji je doživela fizično nasilje od svojega 15. leta starosti dalje, vsaka druga ženska pa je v zadnjih 12 mesecih doživela psihično nasilje. To so dejstva, ki izhajajo iz uradnih statistik.V 721 od skupno 783 obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v letošnji prvi polovici leta je bila žrtev ženska. Ob izteku mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami, bomo v tokratni Intelekti spregovorili o tej pereči problematiki in o vlogi države pri preprečevanju nasilja. Svoja stališča so soočili dr. Darja Zaviršek iz Fakultete za socialno delo, mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jana Lovšin vodja Službe za enake možnosti in mednarodno sodelovanje, Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in mag. Matija Vidmar iz Ministrstva za pravosodje. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Veseli december je tu in z njim čas druženja, praznovanja in obdarovanja. Trgovci so letos s svojo praznično ponudbo zelo pohiteli, saj pravzaprav že mesec dni, od začetka novembra, ustvarjajo božično novoletno vzdušje. Zakaj tako zgodaj? Kako na to reagirajo potrošniki, ki so od začetka krize močno spremenili svoje nakupne navade? Kaj sicer pomenijo prazniki za trgovce in kakšnih strategij se poslužujejo? V Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, odgovarjajo prof. dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete, prof. dr. Breda Luthar s Fakultete za družbene vede in doc. dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Tokratna Intelekta je poklon letošnjim Zoisovim nagrajencem. Dr. Zinka Zorko, prof. dr. Tanja Dominko, izr. prof. Miran Gaberšček, prof. dr. Janko Kos, prof. dr. Dušanka Janežič, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Nada Lavrač, prof. dr. Tomaž Zwitter, dr. Mirko Mikola, doc. dr. Saša Krmpotič, dr. Mirko Prošek, dr. Janko Žmitek, dr. Maja Milivojević Fir, dr. Andrej Šmidovnik, dr. Alenka Golc Wondra, dr. Monika Vidmar Stražišar in dr. Samo Andrenšek bodo govorili o svojem delu, dosežkih in izzivih.
Odkritje približno 1,8 miliona let stare lobanje Homo erectusa in drugih hominidnih fosilov v Gruziji pomembno dopolnjuje dozdajšnje vedenje o človekovi evoluciji. Govori v prid temu, da so se selitve iz zibelke človeštva - Afrike - zgodile veliko prej, kot so znanstveniki domnevali. Zgodnji prednik človeka naj bi bil ena sama vrsta, vendar z velikimi morfološkimi razlikami. Nov pogled na evolucijo človeka je Barbara Belehar Drnovšek odkrivala s sogovornikoma dr. Barbbaro Bajd in mag. Matijo Križnarjem.
Pet let od začetka gospodarske krize se na milijone Evropejcev pogreza v čedalje hujšo revščino. Število brezposelnih raste. Ljudje s polnim delovnim časom ne zaslužijo več za dostojno življenje in pokojnino. Družine, gospodinjstva in posamezniki se vsak mesec borijo za preživetje. Vedno bolj je jasno, da tudi zaposlenost ne pomeni več življenja brez revščine. V Intelekti smo med drugim spregovorili o novi kategoriji revežev – o revnih zaposlenih. Svoje poglede in razmišljanja so soočili Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, mag. Simona Smolej iz Inštituta za socialno varstvo in Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Oddajo je pripravila Martina Černe.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Komentarji uporabnikov pod novinarskimi prispevki na spletnih medijih so pogosto žaljivi, neredko gre tudi za sovražni govor. Zakaj uporabniki pod plaščem anonimnosti širijo sovražni govor? Kdo je odgovoren? Gostje prof.dr. Karmen Erjavec (FDV), Jelena Burnik (Urad informacijskega pooblaščenca), Nataša Briški (Metina lista) in Kaja Jakopič (MMC).
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Neveljaven email naslov