Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Koliko bo v prihodnje vredna diploma?

04.09.2018


Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Rešitev bo vseživljenjsko učenje.

Izobraževalna pot v Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih močno podaljšala – po eni strani sta izobrazba in znanje vrednoti, hkrati pa, vsaj včasih je bilo tako, tudi sinonim za dobro službo. A že dolgo je jasno, da diploma ne prinaša zaposlitve - med brezposelnimi mladimi je petina takih z diplomo prve ali druge bolonjske stopnje, predvsem družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, kar nekaj tudi iz tehnike in gradbeništva. Podaljševanje šolanja je po drugi strani tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Izobraževanje je, tako pravijo nekateri, socialni korektiv. Če k temu dodamo še ocene, da bo 65 odstotkov otrok, ki danes začenjajo osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še kompleksnejša. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Koliko danes pri nas, ko prvo bolonjsko stopnjo opravi več kot 9 tisoč študentov na leto, drugo pa več kot 5 tisoč, sploh šteje diploma? Kakšno znanje imajo mladi in po kakšnih kompetencah povprašujejo delodajalci?

Nove tehnologije, kot so internet stvari, mobilno omrežje pete generacije in tiskanje 3 D, bodo v prihodnjih letih in desetletij popolnoma preobrazile trg dela. Zaradi avtonomnih vozil ne bomo več potrebovali šoferjev, sicer zelo razširjenega poklica v Sloveniji, zaradi avtomatizacije in robotizacije se bo spreminjalo delo v industriji in še bi lahko naštevali. Mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS.

"To, kar danes znamo, leta 2030 ne bomo več potrebovali, ker bo tehnologija tako napredovala. Vstopamo v industrijo 4.0, digitalizacija in internet stvari sta že tukaj. Popolnoma se spreminjajo tehnološke smernice in zato jih je treba upoštevati v izobraževanju. Seveda se strinjamo s tem, da te zaposlitvene potrebe gospodarstva ne morejo biti vodilo, zato se bomo morali bolj posvetiti osnovnim kompetencam, ki jih ljudje potrebujejo na izobraževalni poti, in se izobraževati vse življenje." 

Samo Hribar Milič vseeno opozarja tudi na to, da v Sloveniji že danes primanjkuje inženirjev, mojstrov tehnoloških spretnosti, v prihodnje pa jih bo še toliko bolj. Po drugi strani imamo preveč ljudi z družboslovno, humanistično izobrazbo, dodaja.

Z njim se ne strinja antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pravi, da so največja tehnološka podjetja (Google in Intel) največji zaposlovalci antropologov, psihologov, sociologov - inovacije, aplikacije in ostala tehnologija so namreč namenjene ljudem, zato morajo v podjetjih sodelovati tudi posamezniki družboslovnih smeri, ki poznajo ljudi, kulture in odnose med njimi. ZRC SAZU na primer sodeluje v mednarodnem projektu, ki povezuje študente različnih strok, da sodelujejo v podjetjih in skupaj ustvarjajo rešitve, prijazne do ljudi (People).

Nezanimanje mladih za naravoslovne in tehniške študijske smeri ni le stvari srednjih šol, ampak vse družbe, pravi ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojz Pluško. Povezava med trgom in šolo mora obstajati povsod (dijaki predšolske vzgoje imajo na primer več prakse kot marsikatera druga šola), pomembna pa je tudi splošna razgledanost. Pluško dodaja, da se je v zadnjih letih standard srednjih strokovnih smeri znižal (prej je bil bolj enakovreden gimnazijskemu), se pa ti dijaki s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom lahko vpišejo na večino fakultet; to gotovo vpliva tudi na kakovost študija.

Po besedah podpredsednika rektorske konference prof. dr. Zdravka Kačiča se sicer kakovost visokega študija ni znižala, vsaj od leta 2011 naprej ne, ko se visoko šolstvo ne financira več po sistemu glavarin. Zaradi bolonjske reforme se je sicer zelo povečalo število študijskih smeri, a to večinoma le zaradi tega, ker se je stara smer razdelila na 1. in 2. bolonjsko stopnjo. Po njegovem mnenju visoko šolstvo me more popolnoma slediti gospodarskim trendom. Razlogov je več, med drugim nepredvidljivi zaposlitveni trendi, še bolj pa okorel sistem financiranja, ki fakultetam ne dopušča veliko prožnosti pri financiranju. Težava je v Sloveniji tudi to, da je naše gospodarstvo daleč od omenjenih tujih podjetij, ki razvijata visoko tehnološke rešitve, da imamo nizko stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega in da podjetja štipandirajo mlade, vendar le do 6. stopnje. Zaradi vsega tega večjih potreb po visoko izobraženem kadru, po inženirjih sploh ni veliko. Po njegovem mnenju je ključno to,

"... da si v družbi odgovorimo na ključno vprašanje: katere so strateške smernice razvoja družbe in kako v okviru tega določiti mehanizme, ki bodo uravnavali in zadovoljevali tudi dolgoročne družbene potrebe."


Intelekta

902 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Koliko bo v prihodnje vredna diploma?

04.09.2018


Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Rešitev bo vseživljenjsko učenje.

Izobraževalna pot v Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih močno podaljšala – po eni strani sta izobrazba in znanje vrednoti, hkrati pa, vsaj včasih je bilo tako, tudi sinonim za dobro službo. A že dolgo je jasno, da diploma ne prinaša zaposlitve - med brezposelnimi mladimi je petina takih z diplomo prve ali druge bolonjske stopnje, predvsem družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, kar nekaj tudi iz tehnike in gradbeništva. Podaljševanje šolanja je po drugi strani tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Izobraževanje je, tako pravijo nekateri, socialni korektiv. Če k temu dodamo še ocene, da bo 65 odstotkov otrok, ki danes začenjajo osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še kompleksnejša. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Koliko danes pri nas, ko prvo bolonjsko stopnjo opravi več kot 9 tisoč študentov na leto, drugo pa več kot 5 tisoč, sploh šteje diploma? Kakšno znanje imajo mladi in po kakšnih kompetencah povprašujejo delodajalci?

Nove tehnologije, kot so internet stvari, mobilno omrežje pete generacije in tiskanje 3 D, bodo v prihodnjih letih in desetletij popolnoma preobrazile trg dela. Zaradi avtonomnih vozil ne bomo več potrebovali šoferjev, sicer zelo razširjenega poklica v Sloveniji, zaradi avtomatizacije in robotizacije se bo spreminjalo delo v industriji in še bi lahko naštevali. Mag. Samo Hribar Milič, izvršni direktor GZS.

"To, kar danes znamo, leta 2030 ne bomo več potrebovali, ker bo tehnologija tako napredovala. Vstopamo v industrijo 4.0, digitalizacija in internet stvari sta že tukaj. Popolnoma se spreminjajo tehnološke smernice in zato jih je treba upoštevati v izobraževanju. Seveda se strinjamo s tem, da te zaposlitvene potrebe gospodarstva ne morejo biti vodilo, zato se bomo morali bolj posvetiti osnovnim kompetencam, ki jih ljudje potrebujejo na izobraževalni poti, in se izobraževati vse življenje." 

Samo Hribar Milič vseeno opozarja tudi na to, da v Sloveniji že danes primanjkuje inženirjev, mojstrov tehnoloških spretnosti, v prihodnje pa jih bo še toliko bolj. Po drugi strani imamo preveč ljudi z družboslovno, humanistično izobrazbo, dodaja.

Z njim se ne strinja antropolog dr. Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pravi, da so največja tehnološka podjetja (Google in Intel) največji zaposlovalci antropologov, psihologov, sociologov - inovacije, aplikacije in ostala tehnologija so namreč namenjene ljudem, zato morajo v podjetjih sodelovati tudi posamezniki družboslovnih smeri, ki poznajo ljudi, kulture in odnose med njimi. ZRC SAZU na primer sodeluje v mednarodnem projektu, ki povezuje študente različnih strok, da sodelujejo v podjetjih in skupaj ustvarjajo rešitve, prijazne do ljudi (People).

Nezanimanje mladih za naravoslovne in tehniške študijske smeri ni le stvari srednjih šol, ampak vse družbe, pravi ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojz Pluško. Povezava med trgom in šolo mora obstajati povsod (dijaki predšolske vzgoje imajo na primer več prakse kot marsikatera druga šola), pomembna pa je tudi splošna razgledanost. Pluško dodaja, da se je v zadnjih letih standard srednjih strokovnih smeri znižal (prej je bil bolj enakovreden gimnazijskemu), se pa ti dijaki s poklicno maturo in petim maturitetnim predmetom lahko vpišejo na večino fakultet; to gotovo vpliva tudi na kakovost študija.

Po besedah podpredsednika rektorske konference prof. dr. Zdravka Kačiča se sicer kakovost visokega študija ni znižala, vsaj od leta 2011 naprej ne, ko se visoko šolstvo ne financira več po sistemu glavarin. Zaradi bolonjske reforme se je sicer zelo povečalo število študijskih smeri, a to večinoma le zaradi tega, ker se je stara smer razdelila na 1. in 2. bolonjsko stopnjo. Po njegovem mnenju visoko šolstvo me more popolnoma slediti gospodarskim trendom. Razlogov je več, med drugim nepredvidljivi zaposlitveni trendi, še bolj pa okorel sistem financiranja, ki fakultetam ne dopušča veliko prožnosti pri financiranju. Težava je v Sloveniji tudi to, da je naše gospodarstvo daleč od omenjenih tujih podjetij, ki razvijata visoko tehnološke rešitve, da imamo nizko stopnjo dodane vrednosti na zaposlenega in da podjetja štipandirajo mlade, vendar le do 6. stopnje. Zaradi vsega tega večjih potreb po visoko izobraženem kadru, po inženirjih sploh ni veliko. Po njegovem mnenju je ključno to,

"... da si v družbi odgovorimo na ključno vprašanje: katere so strateške smernice razvoja družbe in kako v okviru tega določiti mehanizme, ki bodo uravnavali in zadovoljevali tudi dolgoročne družbene potrebe."


19.04.2011

Prebojniki v svetu odlikovanja

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


12.04.2011

Potrebna učinkovita stanovanjska politika

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


05.04.2011

Konkurenčnost - leporečje ali dejanska nuja

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


29.03.2011

Kraška zemlja med preteklostjo in sedanjostjo

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


22.03.2011

Rusija velesila preteklosti in/ali prihodnosti

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


15.03.2011

Pravljice - vir domišljije in moralnega zorenja

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


08.03.2011

Kako do "omogočujoče" socialne države

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.03.2011

Matične celice - velik obet za prihodnost

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


22.02.2011

"Posel brez meja"

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


15.02.2011

Globokrati - nova elita

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


08.02.2011

Iz generacije v generacijo ... poezija

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


01.02.2011

Vizualno onesnaževanje pokrajine

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


25.01.2011

Kakšna kulturna prestolnica?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


18.01.2011

Armagedon

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


11.01.2011

Intelekta

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


04.01.2011

Kaheksija

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


28.12.2010

Ostati v Sloveniji ali oditi?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


21.12.2010

Pogledi na prelomne dogodke zadnjih 20. let

Ko se spominjamo dvajsete obletnice plebiscita, na katerem smo Slovenke in Slovenci sprejeli odločitev, da hočemo živeti v samostojni državi, ne gre preprosto za to, da bi poveličevali tisočletne sanje, ki smo jih s pomočjo politične spretnosti, narodne enotnosti, pa tudi kančka sreče prevedli v politično realnost. Ne; plebiscit je za nas še kako pomemben zato, ker je vzpostavil temeljni referenčni – to je družbeni, politični, gospodarski in kulturni – okvir, v katerem potekajo naša življenja. Kakšne zgodbe smo v samostojni Sloveniji spisali njeni državljani in njene državljanke? Kaj nam je državnost omogočila? Nas je za kaj tudi prikrajšala? – To so vprašanja, na katera ima vsakdo svoj pogled, svoje odgovore. Nekaj vam jih, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, posredujemo v tokratni praznični Intelekti.


14.12.2010

Za spodbujanje ustvarjalnosti - Najboljše

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


07.12.2010

Bomo uradno merili tudi srečo?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.


Stran 35 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov