Umetniške prakse niso viralna dejavnost in vse redkeje so deležne kaj več kot le obrobne pozornosti. Kakšni so stranski učinki kulturne diete sodobnega časa?

Današnji časi kulturi in umetniškemu ustvarjanju niso najbolj naklonjeni. Zdi se vse bolj odrinjena na rob, vse manj in vse manj tehtne in premišljene pozornosti je deležna v medijih, vse bolj je omejena za precej ozke kroge navdušencev in vse bolj so vsi tisti, ki še vedno verjamejo, da je v tem početju nekaj nadvse smiselnega in celo družbeno in eksistencialno zavezujočega, prisiljeni za to plačevati ceno z životarjenjem v bolj ali manj neposredni bližini eksistenčnega minimuma.

Saj načeloma se bomo kar strinjali, da denimo Slovenci obstajamo kot narod predvsem zaradi svoje kulture in jezika. Da se je slovenska kulturna identiteta skozi čas gradila, krepila in se napajala iz kulturnega delovanja in še prav posebej iz njegovih ustvarjalnih presežkov. Toda lovorika je bila osvojena, o tem uspehu se učimo v šoli že generacije, le redko na način, ki bi vzbujal resnično navdušenje. In kulture se morda tudi zato drži senca nelagodja, da bi nas morala zanimati in navdihovati, pa nas – vsaj zelo pogosto – niti ne.

Opozorila, kako ključna je kultura, kulturni utrip za zdravje neke družbe, tako padejo ali v prazen prostor ali prepričujejo že prepričane. Sodobno umetniško dogajanje tako zanima le precej omejen odstotek ljudi in to v današnjih časih ne pomeni nič dobrega. Ključne reference sodobnega sveta so številke. Število klikov, število všečkov, višina dobička. V takšnem kontekstu je morda kulturno in umetniško ustvarjanje vedno le marginalno početje, ki si ne bo nikoli več moglo zagotoviti bolj osrednje družbene vloge.

Tako pogosto slišimo predloge, da bi bilo stanje na področju kulture precej boljše, če bi v Sloveniji bolje deloval kulturni trg. Morda bi bilo kulturne produkcije tedaj več, delovanje v kulturi bi dejansko omogočalo preživetje in morda bi umetniško ustvarjanje tedaj celo bolje nagovarjalo sodobnega človeka.