Kompleksnost vloge zahteva celovitega človeka

Prva dama je žena predsednika države. To vemo vsi. Veliko manj, čeprav je ves čas na očeh, pa vemo o njenem položaju in družbeni vlogi – ta je veliko bolj kompleksna. Zaradi visokega družbenega položaja je privilegirana na skorajda vsakem koraku in so ji odprta številna vrata, ki običajnim ženskam niso. In čeprav ne razpolaga z legalno družbeno močjo, je njen vpliv lahko velik. Še posebej če se za to trudi, kar so dokazale že številne prve dame, še posebej na očeh javnosti so ameriške. Njihovo vlogo v veliki meri določajo osebnost, slog in zanimanja, v čem pa se kaže resnična moč oziroma nemoč njene funkcije, pa v današnji Intelekti. Z nami sta gosta red. prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Bogomil Ferfila z ljubljanske Fakultete za družbene vede, iz ZDA pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Edvard Žitnik.

Prva dama ni ne izvoljena ne imenovana, ampak svojo moč, kolikor jo ima, dolguje svoji zakonski zvezi. Edina oseba, od katere je izvoljena, je njen mož. Vsako njeno dejanje pa je seveda javno dejanje in je ves čas pod budnim, strogim očesom ocenjevalcev. Podvrženo je pohvali ali kritiki. Njen vloga je zelo kompleksna. Po eni strani je spremljevalka, družabnica, po drugi pa lahko ima neko širšo družbeno vlogo. V zgodovini so se prve dame zavzemale za zelo različna vprašanja. Tudi v kontekstu časa, seveda. Ali so se zavzemale za utrjevanje neke tradicionalne vloge žene, matere v zasebnem življenju in s tem predstavljale neko "pravo" ženskost, takrat zaželeno ženskost, do tega, da so jo želele presegati in so se zavzemale za emancipacijo žensk. Od 20. stoletja naprej so prve dame delovale tudi v tem polju. Spekter delovanja prvih dam je tako res zelo širok, sploh v ZDA.

Milica Antić Gaber 

Po Trumpu je možnost, da bo Amerika dobila prvo žensko predsednico, morda bo to temnopolta predsednica – takrat bo pa njen mož ravno tako omejen v svojem delovanju oziroma poskusih preseganja svoje žene – predsednice. Je pa institucija prve dame zagotovo najbolj definirana ravno v ZDA. Z njo pa tudi vrsta pravil in obveznosti. Michelle Obama, ki je bila zelo dejavna na področju veteranskih družin, je imela več kot 20 ljudi, ki so delali zanjo. To je posebnost Amerike, ne vem, ali je še kje drugje v svetu ta funkcija tako močno institucionalizirana kot v ZDA. Primer – potem ko je v Franciji zavladal Macron – želel je institucijo prve dame prekopirati po vzoru ZDA, a je bil odziv podoben kot pri Hillary Clinton, ko je poskušala v ZDA izvesti zdravstveno reformo – je to razburilo javno mnenje v Franciji. Nekaj sto tisoč podpisov so zbrali in s tem onemogočili uvedbo te institucije tudi v Franciji.

Bogomil Ferfila