Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
916 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Polifarmacija se v Sloveniji povečuje
Zadnja tri desetletja se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič, tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov – letos bo ta številka še višja. Strmo se povečuje tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.
Več kot dvajset tisoč ljudi v Sloveniji jemlje vsak dan več kot deset zdravil hkrati. Nekatera morajo vzeti v več odmerkih. Predstavljajte si, da morate vsak dan vzeti dvajset odmerkov zdravil na pravi način in ob točno določenem času. Dejansko je to nemogoče. – dr. Alenka Kovačič
Pretirana želja po zdravilih je po mojih izkušnjah povezana tudi s tem, da si pacienti že v naprej zamislijo, da bodo dobili recept za na primer že kar točno določen antibiotik. – dr. Nena Kopčaver Guček
Izpostavila bi, da polifarmacija oziroma polifarmakoterapija ni vedno nekaj slabega, saj nam omogoča zdravljenje različnih obolenj hkrati. Dejstvo pa je, da vsako zdravilo predstavlja tudi tveganje in neželene učinke. – dr. Mojca Kerec Kos
Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kažejo, da se pri nas povečuje tako število pacientov, ki prejemajo večje število zdravilnih učinkovin, kot tudi število prejetih učinkovin na pacienta. To je eden redkih podatkov na področju zdravil, pri čemer razlik med regijami tako rekoč ni. Leta 2017 je imel vsak zdravnik družinske medicine v svoji ambulanti povprečno 271 pacientov, ki so prejemali med pet in devet različnih zdravil. 209 pacientom pa so predpisali 10 ali več zdravil hkrati.
Dr. Alenka Kovačič je specialistka klinične farmacije v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Opozarja, da ima zdravljenje, ki zahteva uživanje več zdravil hkrati, lahko številne negativne posledice. Ob iskanju vzrokov za kopičenje zdravil oziroma polifarmacijo poudarja še problematiko samozdravljenja. Pravi, da ljudje ob zdravstvenih težavah zelo radi in zelo hitro sežemo po tabletah. Doktorici Metoda Lipnik Štangelj in Mojca Kržan, profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani, pa poudarjata, da je zdravljenje z več zdravili hkrati pogosto upravičeno; da slika torej še zdaleč ni črno-bela. Domače in tuje študije kažejo, da so zdravljenju z več zdravili hkrati pogosto izpostavljeni starostniki, ki bivajo v domovih za starejše, dodaja opozorilo dr. Mojca Kerec Kos s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Najbolj primerno se mi zdi, da govorimo o ustrezni in neustrezni polifarmaciji. Žal se s to težavo spopadamo, ker smo čedalje starejši, zmogljivejši in pogosto prebolevamo več bolezni hkrati. – dr. Mojca Kržan
Farmacevtska industrija je agresivna in globalna. Vprašanje pa je, koliko ji neka družba, neka ureditev omogoča, da uveljavi svoje interese. Nobenega dvoma ni, da se je to področje v zadnjih desetletjih liberaliziralo. – dr. Metoda Lipnik Štangelj
Slovenski zdravniki so leta 2007 napisali več kot 15 milijonov in pol receptov, čez deset let – leta 2017 so to številko občutno presegli. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so lani izdali kar 17.160.250 receptov. Družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana meni, da eden od vzrokov za polifarmacijo tiči tudi v pretirani želji po zdravilih. Pacienti preprosto pričakujejo, da jim bo zdravnik za njihove zdravstvene tegobe, pa naj bodo kakršne koli že, predpisal tablete. Na seznam zdravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se predpisujejo na recept, je razvrščenih 2.890 zdravil. K njim moramo prišteti še vsa samoplačniška zdravila na recept; pozabiti pa ne smemo še na tista zdravila, za katera recept ni potreben.
Obvladovanje polifarmacije oziroma polifarmakoterapije zahteva veliko znanja, volje in sodelovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v ta namen vzpostavil program farmacevtskega svetovanja, ki se zdaj izvaja že v 35. zdravstvenih domovih po Sloveniji. Zdravljenje, ki zahteva kombinacijo več zdravil hkrati, je pogosto upravičeno; zdravniki, farmacevti in tudi pacienti sami pa morajo prepoznati tiste položaje, ko polifarmacija ni na mestu. Škodljivi učinki ne smejo prevladati nad dobrobitjo.
V oddaji Intelekta poudarjamo problematiko polifarmacije. Sodelujejo strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana).
Neveljaven email naslov