Zakaj je nasilje za marsikoga še vedno del vsakdanjega življenja?

Naslov tokratne oddaje je sposojen s plakata, ki te dni na ulicah slovenskih krajev opozarja na nasilje nad ženskami, ki ga je v naši družbi še vedno veliko. Na to opozarja tudi razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani, z naslovom "Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.« Močno sporočilo, s katerim Društvo SOS telefon obeležuje letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami, ki potekajo od 25-ega novembra do 10-ega decembra. Vendar nasilje niso le posamezne tragične zgodbe, gre za širši družbeni problem. Kako ga rešiti? O nasilju v naši družbi smo govorili v tokratni Intelekti.

Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave je predstavil statistiko:

Policija je leta 2017 obravnavala 1200 prijavljenih primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, prekrškov, ki se kaznujejo z globo, je bilo 2900, ukrep prepovedi približevanja pa je policija leta 2017 izrekla 880 krat. Številke so primerljive, morda so se v minulih letih rahlo povečale.

Špela Veselič z SOS telefona za ženske in otroke – žrtve nasilja, pri tej statistiki opozarja:

Policija je obravnavala 3,5 kaznivih dejanj nasilja v družini na dan, 8 krat na dan je posredovala zaradi nasilja v družini. Še vedno imamo bistveno več izrečenih prekrškov kot kaznivih dejanj. Kaj to pomeni? Povzročitelj nasilja ali pa oba z žrtvijo dobita globo. Po domače povedano, žrtev nasilja mora plačati položnico, zato raje  ne pokliče policije v posredovanje.

Nasilje je bilo v družbi del vsakdanjega življenja. Otroke so vzgajali in disciplinirali s tepežem, za ženske se takšna »vzgoja« z odraslostjo ni končala, pretepi med moškimi so bili način izkazovanja moči in s tem utrjevanje družbeno sprejete vloge moškosti. Izkoreninjanje nasilja zato ni lahka naloga, gre za kompleksen in dolgotrajen proces. Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo:

Zgodovinarji radi rečejo, da živimo v najbolj mirnih časih. Zame je pomembna izkušnja vsakega, ki doživlja nasilje. In ti pravijo, da smo premalo naredili in smo še daleč od cilja.

Če se ozremo na splet in prebiramo anonimne komentarje pod novicami o nasilju nad ženskami, najdemo najdemo sovražne zapise o žrtvah. Doktorica Živa Humer z Mirovnega inštituta je izpostavila:

Zaskrbljujoč se mi zdi proces normalizacije nasilja. S sovražnimi komentarji se daje nasilnežem sporočilo, da so njihova dejanja sprejemljiva, žrtve pa so ponavadi tiste, ki sebe doživljajo kot sokrive za tisto, kar se je zgodilo. To je zelo sprevrženo sporočilo.

Nikomur ni treba doživljati nasilja. Zato obstajajo organizacije in ustanove, ki pomagajo ženskam pri iskanju rešitev. Številka Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je 080-11-55, številka policije pa 113.