O tem kako na novo premisliti načine obdarovanja in pričeti z bolj trajnostnim načinom življenja

Decembrski prazniki naj bi bili družinski prazniki. Prazniki medosebnih odnosov. V veliki meri pa so postali zgolj prazniki potrošništva. Ob tem ne gre zanemariti nedavno razkritega dejstva, da imamo v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami, največ nakupovalnih središč glede na število prebivalcev. Dr. Ana Arzenšek pravi, da gre pri tem pojavu tako za odgovarjanje na potrebe ljudi kot tudi za ustvarjanje potreb ljudi s strani trgovcev.

Mogoče je posredi tudi nek socialistični sentiment oziroma za nekaj, kar smo včasih morda pogrešali in je obstajalo pri naših zahodnih in severnih sosedih. Mislim, da s temi nakupovalnimi središči izražamo tudi to, da nismo nič bolj prikrajšani za materialne dobrine kot drugi razviti narodi.

Kar pa je pri tem še bolj zaskrbljujoče pa je, kot poudarja dr. Ana Arzenšek, da v nakupovalnih središčih vedno bolj zaznavamo cele družine, ki tam preživljajo svoj prosti čas in okoli nakupov organizirajo svoje skupno druženje.

December, mesec prazničnih nakupov, mu pravijo nekateri, predvsem trgovci, ki nas nenehno prepričujejo, da si lahko občutek sreče in zadovoljstva preprosto kupimo. Ob tem pa v svojih domovih kopičimo vse več stvari, ki jih ne potrebujemo in ustvarjamo nepredstavljive količine smeti. Po zadnjih podatkih vsak Slovenec letno proizvede 477 kg odpadkov. Od zavržene hrane, za katero smo v največji meri kriva gospodinjstva, pa vse do plastične embalaže, pojasnjuje Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Slednjih bo v prazničnem obdobju ogromno. Plastična embalaža, v katero so zavita darila, po nekaj minutah konča v smeteh. Na tem mestu velja premislek o tem kaj bomo podarili in v kaj bomo ta darila zavili. Nenazadnje pa pogosto prejmemo darila, razne »praholovce«, ki jih ne želimo imeti doma in na koncu tudi takšna darila postanejo odpadek.

Poleg kupov zavržene hrane, embalaže, plastičnih okraskov, kozarcev in pribora za enkratno uporabo, je v prazničnem obdobju prisotna še tradicija obveznega obdarovanja. Kot pojasnjuje dr. Ana Arzenšek, z obdarovanjem ni nič narobe, saj ljudi povezuje, tistemu, ki obdaruje pa prinaša občutek zadovoljstva. Problem predstavljajo načini in ustaljeni vzorci obdarovanja. Na novo bomo morali premisliti o tem kaj zares pomeni darilo, kaj pomeni obdarovati in kaj pomeni biti obdarovan. Kaj je osnovni namen tega početja? Spremeniti bi bilo treba tudi način življenja. Ker pa je navada železna srajca, so to procesi, ki terjajo določen čas in napor. Živa Lopatič, vodja pravične trgovine, pravi, da je treba začeti tam, kjer najmanj boli.

Začnimo si delati sezname in ugotavljat kaj v resnici potrebujemo in iskati alternative, kje lahko te stvari, ki jih dejansko potrebujemo, tudi dobimo. Včasih je dovolj, da ko nam je neka stvar všeč in bi jo radi kupili, nakup preložimo na naslednji dan. Na takšen način velikokrat ugotovimo, da neke stvari ne potrebujemo in ne želimo.

Živa Kavka Gobbo iz društva Focus poudarja, da obstaja vse več načinov kako živeti bolj trajnostno in da je tudi osveščenost ljudi vedno večja.

Prva alternativa je ne-nakup. Tiste stvari, ki jih imamo pa najprej porabimo. Če jih ne potrebujemo več, jih lahko podarimo, predelamo, popravimo, izmenjamo.